Boris Pahor, prvi Primorec in Slovenec, ki je nominiran za nagrado Saharov Evropskega parlamenta, je z nominacijo dobil veliko pozornost med evropskimi poslanci različnih strankarskih barv.
Nagrado Saharov za svobodo misli vsako jesen podeljuje Evropski parlament (EP) že od leta 1988 naprej. Letos prvič je nominiran tudi Slovenec, pisatelj Boris Pahor (98). Nagrado, imenovano po ruskemu izumitelju vodikove bombe in mirovnemu oporečniku Andreju Saharovu, EP namenja ljudem, zaslužnim za boj z nestrpnostjo, fanatizmom in zatiranjem.
51 podpisnikov
Pod tokratnim predlogom Milana Zvera ni vseh sedem slovenskih poslancev. Ivo Vajgl, ki se v EP veliko ukvarja z državami Bližnjega vzhoda in Sredozemlja, je podprl kandidaturo arabskih pomladnikov. Vajgl je namreč skupaj s podpredsednikom parlamenta britancem Edwardom McMillanom Scottom (EPP) prvi predlagal za nagrado tunizijca Mohameda Bouazizija. Iz tega predloga je potem nastal skupni predlog največjih poslanskih skupin za pet arabskih pomladnikov. Predlog za Pahorja je prišel kasneje. Vajgl je včeraj poudaril, da ne bi rad zmanjševal pomena Pahorju in njegovi izjemni osebnosti, ki bi si po njegovem mnenju zaslužil Nobelovo nagrado za literaturo. Hkrati pa pravi, da je nagrada Saharov namenjena predvsem aktivistom za človekove pravice izven držav EU.
Tanja Fajon iz skupine evropskih socialistov (SD) je podprla predlog, da bi nagrado dobil preganjani beloruski novinar Dzmitry Bandarenka. Fajonova je bila pred izvolitvijo tudi sama novinarka.
Je pa predlog podprla edina Primorka v bruseljskem forumu, Mojca Kleva. “Ogromno je naredil za regijo, iz katere prihajam. Je velik Slovenec, ki si zasluži tudi evropsko priznanje, saj je pomembno prispeval k zaščiti manjšine in razvoju demokracije,” je obrazložila svoj podpis Koprčanka. Kandidaturo je podprl tudi poslanec evropskih liberalcev Jelko Kacin (LDS).
51 podpisnikov
Predlog je podal poslanec Milan Zver iz Evropske ljudske stranke (EPP) oziroma njene članice Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je zbral 51 poslanskih podpisov. Sopredlagatelja sta njegova poslanska kolega Lojze Peterle (NSi) in Romana Jordan Cizelj (SDS). To je edina nominacija s podpisi, saj druge štiri predlagale poslanske skupine. Glede na predloge lahko tudi sklepamo, kateri predlog ima verjetno največjo podporo v 736-sedežnem parlamentu. Namreč tri največje poslanske skupine, ljudska stranka, socialisti in liberalci so skupaj z zelenimi skupaj predlagali pet aktivistov arabske pomladi.
A ne glede na arabske favorite Pahorjeva kandidatura ni samo simbolična: nominacijo je podprlo kar devet vodij nacionalnih delegacij, poslanski podporniki pa prihajajo kar iz 19 držav. “Vsi letošnji kandidati si zaslužijo nagrado, saj so vsak na svoj način dali izjemen prispevek človeštvu,“ je v evropskem parlamentarnem avditoriju povedal Milan Zver, ko je v sredo uradno predstavil kandidaturo. Povedal je, da se je Boris Pahor vse svoje življenje zavzemal za pravice manjšin in manjšinskih jezikov, se boril proti totalitarnim režimom in se s svojimi dejanji izkazal za človeka visokih moralnih standardov in osebnostne integritete. Zver se zaveda, da ima arabska peterica prednost pred Pahorjem. A vendar pravi: “To je zelo pomembno za Slovenijo in našo kulturo. Z nominacijo smo opozorili evropske poslance in evropsko javnost, na našega velikega pisatelja. Mnogi poslanci so prvič slišali za Pahorja.” Zanimivo je tudi, da uradni viri Pahorja, ki živi v Italiji, naslavljajo kot “slovenski pisatelj” ali “Boris Pahor, Slovenija”. Glede na prakso EP, da se upošteva državljanstvo pred narodno pripadnostjo bi namreč lahko pisali “italijanski pisatelj” ali “slovenski pisatelj iz Italije”.
Glede končnega zmagovalca Zver pravi, da bi Pahor imel več možnosti, če bi o izboru glasovali vsi poslanci in ne le voditelji poslanskih skupin. Zver je vesel, da se je pobudi pridružilo tudi več italijanskih poslancev.
Druga ovira za Pahorja je pravilo, da se nagrado podeljuje ljudem, ki niso državljani EU. Izjeme so sicer možne, a malo verjetne, ocenjujejo poznavalci.
Prvič se je Pahorjevo ime v povezavi z nagrado Saharov pojavilo že pred dvema letom, ko ga je v EP omenil takratni poslanec socialistov Zoran Thaler (SD). A vse je ostalo pri predlogu, saj poslanec, ki je nato odstopil zaradi dogovarjanja o podkupovanju, ni zbral 40 podpisov poslancev, kar je pogoj za nominacijo.
A ne glede na arabske favorite Pahorjeva kandidatura ni samo simbolična: nominacijo je podprlo kar devet vodij nacionalnih delegacij, poslanski podporniki pa prihajajo kar iz 19 držav. “Vsi letošnji kandidati si zaslužijo nagrado, saj so vsak na svoj način dali izjemen prispevek človeštvu,“ je v evropskem parlamentarnem avditoriju povedal Milan Zver, ko je v sredo uradno predstavil kandidaturo. Povedal je, da se je Boris Pahor vse svoje življenje zavzemal za pravice manjšin in manjšinskih jezikov, se boril proti totalitarnim režimom in se s svojimi dejanji izkazal za človeka visokih moralnih standardov in osebnostne integritete. Zver se zaveda, da ima arabska peterica prednost pred Pahorjem. A vendar pravi: “To je zelo pomembno za Slovenijo in našo kulturo. Z nominacijo smo opozorili evropske poslance in evropsko javnost, na našega velikega pisatelja. Mnogi poslanci so prvič slišali za Pahorja.” Zanimivo je tudi, da uradni viri Pahorja, ki živi v Italiji, naslavljajo kot “slovenski pisatelj” ali “Boris Pahor, Slovenija”. Glede na prakso EP, da se upošteva državljanstvo pred narodno pripadnostjo bi namreč lahko pisali “italijanski pisatelj” ali “slovenski pisatelj iz Italije”.
Glede končnega zmagovalca Zver pravi, da bi Pahor imel več možnosti, če bi o izboru glasovali vsi poslanci in ne le voditelji poslanskih skupin. Zver je vesel, da se je pobudi pridružilo tudi več italijanskih poslancev.
Druga ovira za Pahorja je pravilo, da se nagrado podeljuje ljudem, ki niso državljani EU. Izjeme so sicer možne, a malo verjetne, ocenjujejo poznavalci.
Prvič se je Pahorjevo ime v povezavi z nagrado Saharov pojavilo že pred dvema letom, ko ga je v EP omenil takratni poslanec socialistov Zoran Thaler (SD). A vse je ostalo pri predlogu, saj poslanec, ki je nato odstopil zaradi dogovarjanja o podkupovanju, ni zbral 40 podpisov poslancev, kar je pogoj za nominacijo.
Kam so šli slovenski glasovi
Pod tokratnim predlogom Milana Zvera ni vseh sedem slovenskih poslancev. Ivo Vajgl, ki se v EP veliko ukvarja z državami Bližnjega vzhoda in Sredozemlja, je podprl kandidaturo arabskih pomladnikov. Vajgl je namreč skupaj s podpredsednikom parlamenta britancem Edwardom McMillanom Scottom (EPP) prvi predlagal za nagrado tunizijca Mohameda Bouazizija. Iz tega predloga je potem nastal skupni predlog največjih poslanskih skupin za pet arabskih pomladnikov. Predlog za Pahorja je prišel kasneje. Vajgl je včeraj poudaril, da ne bi rad zmanjševal pomena Pahorju in njegovi izjemni osebnosti, ki bi si po njegovem mnenju zaslužil Nobelovo nagrado za literaturo. Hkrati pa pravi, da je nagrada Saharov namenjena predvsem aktivistom za človekove pravice izven držav EU.Tanja Fajon iz skupine evropskih socialistov (SD) je podprla predlog, da bi nagrado dobil preganjani beloruski novinar Dzmitry Bandarenka. Fajonova je bila pred izvolitvijo tudi sama novinarka.
Je pa predlog podprla edina Primorka v bruseljskem forumu, Mojca Kleva. “Ogromno je naredil za regijo, iz katere prihajam. Je velik Slovenec, ki si zasluži tudi evropsko priznanje, saj je pomembno prispeval k zaščiti manjšine in razvoju demokracije,” je obrazložila svoj podpis Koprčanka. Kandidaturo je podprl tudi poslanec evropskih liberalcev Jelko Kacin (LDS).
Odločitev do konca meseca
Kaj sledi? V četrtek bodo v Bruslju odbori za zunanjo politiko, človekove pravice in razvoj izbrali tri finaliste. Teden dni kasneje, v četrtek, 27. oktobra, pa bo konferenca predsednikov poslanskih skupin izbrala odlikovanca. Slovesna podelitev nagrade, ki jo spremlja tudi 50 evrskih tisočakov, pa bo na plenarnem zasedanju EP 14. decembra v Strasbourgu.
besedilo in foto:TINO MAMIĆ
Komentarji
Objavite komentar
Sprejeti bodo samo komentarji brez žalitev in s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)