Preskoči na glavno vsebino

Poklon Evropskega parlamenta Borisu Pahorju

Boris Pahor, prvi Primorec in Slovenec, ki je nominiran za nagrado Saharov Evropskega parlamenta, je z nominacijo dobil veliko pozornost med evropskimi poslanci različnih strankarskih  barv.
Nagrado Saharov za svobodo misli vsako jesen podeljuje Evropski parlament (EP) že od leta 1988 naprej. Letos prvič je nominiran tudi Slovenec, pisatelj Boris Pahor (98). Nagrado, imenovano po ruskemu izumitelju vodikove bombe in mirovnemu oporečniku  Andreju Saharovu, EP namenja ljudem, zaslužnim za boj z nestrpnostjo, fanatizmom in zatiranjem.
51 podpisnikov


Predlog je podal poslanec  Milan Zver iz Evropske ljudske stranke (EPP) oziroma njene članice Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je zbral 51 poslanskih podpisov. Sopredlagatelja sta njegova poslanska kolega  Lojze Peterle (NSi) in Romana Jordan Cizelj (SDS). To je edina nominacija s podpisi, saj druge štiri predlagale poslanske skupine.  Glede na predloge lahko tudi sklepamo, kateri predlog ima verjetno največjo podporo v 736-sedežnem parlamentu. Namreč tri največje poslanske skupine, ljudska stranka, socialisti in liberalci  so skupaj z zelenimi skupaj predlagali pet aktivistov arabske pomladi.
A ne glede na arabske favorite Pahorjeva kandidatura ni samo simbolična: nominacijo je podprlo kar devet  vodij nacionalnih delegacij, poslanski podporniki pa prihajajo kar iz 19 držav. “Vsi letošnji kandidati si zaslužijo nagrado, saj so vsak na svoj način dali izjemen prispevek človeštvu,“ je v evropskem parlamentarnem avditoriju povedal Milan Zver, ko je v sredo uradno predstavil kandidaturo.  Povedal je,  da se je Boris Pahor  vse svoje življenje zavzemal za pravice manjšin in manjšinskih jezikov, se boril proti totalitarnim režimom in se s svojimi dejanji izkazal za človeka visokih moralnih standardov in osebnostne integritete. Zver se zaveda, da ima arabska peterica prednost pred Pahorjem. A vendar pravi: “To je zelo pomembno za Slovenijo in našo kulturo. Z nominacijo smo opozorili evropske poslance in evropsko javnost, na našega velikega pisatelja. Mnogi poslanci so prvič slišali za Pahorja.”  Zanimivo je tudi, da uradni viri Pahorja, ki živi v Italiji,  naslavljajo kot “slovenski pisatelj” ali “Boris Pahor, Slovenija”. Glede na prakso EP, da se upošteva državljanstvo pred narodno pripadnostjo bi namreč lahko pisali  “italijanski  pisatelj” ali “slovenski pisatelj iz Italije”.
Glede končnega zmagovalca Zver  pravi, da bi Pahor imel več možnosti, če bi o izboru glasovali vsi poslanci in ne le voditelji poslanskih skupin. Zver je vesel, da se je pobudi pridružilo tudi več italijanskih poslancev.
Druga ovira za Pahorja je pravilo, da se nagrado podeljuje ljudem, ki niso državljani EU. Izjeme so sicer možne, a malo verjetne, ocenjujejo poznavalci. 
Prvič se je Pahorjevo ime v povezavi z nagrado Saharov pojavilo že pred dvema letom, ko ga je v EP omenil takratni poslanec socialistov Zoran Thaler (SD). A vse je ostalo pri predlogu, saj  poslanec, ki je nato odstopil zaradi dogovarjanja o podkupovanju, ni zbral 40 podpisov poslancev, kar je pogoj za nominacijo.
Kam so šli slovenski glasovi
Pod tokratnim predlogom Milana Zvera ni vseh sedem slovenskih poslancev. Ivo Vajgl, ki se v EP veliko ukvarja z državami Bližnjega vzhoda in Sredozemlja, je podprl kandidaturo arabskih pomladnikov. Vajgl je namreč skupaj s podpredsednikom parlamenta britancem Edwardom McMillanom Scottom (EPP) prvi predlagal za nagrado tunizijca Mohameda Bouazizija. Iz tega predloga je potem nastal skupni predlog največjih poslanskih skupin za pet arabskih pomladnikov. Predlog za Pahorja  je prišel kasneje. Vajgl je včeraj poudaril, da ne bi rad zmanjševal pomena Pahorju in njegovi izjemni osebnosti, ki bi si po njegovem mnenju zaslužil Nobelovo nagrado za literaturo. Hkrati pa pravi, da je nagrada Saharov namenjena predvsem aktivistom za človekove pravice izven držav EU.
Tanja Fajon iz skupine evropskih socialistov  (SD) je podprla predlog, da bi nagrado dobil preganjani beloruski novinar Dzmitry Bandarenka. Fajonova je bila pred izvolitvijo tudi sama novinarka.
Je pa predlog podprla edina Primorka v bruseljskem forumu, Mojca Kleva. “Ogromno je naredil za regijo, iz katere prihajam. Je velik Slovenec, ki si zasluži tudi evropsko priznanje, saj je  pomembno prispeval k zaščiti manjšine in razvoju demokracije,” je obrazložila svoj podpis Koprčanka. Kandidaturo je podprl tudi poslanec evropskih liberalcev Jelko Kacin (LDS).
Odločitev do konca meseca
Kaj sledi? V četrtek bodo v Bruslju odbori za zunanjo politiko, človekove pravice in razvoj izbrali tri finaliste. Teden dni kasneje, v četrtek, 27. oktobra, pa bo konferenca predsednikov poslanskih skupin izbrala odlikovanca. Slovesna podelitev nagrade, ki jo spremlja tudi 50 evrskih tisočakov, pa bo na plenarnem zasedanju EP 14. decembra v Strasbourgu.

besedilo in foto:TINO MAMIĆ

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost skupaj z Matejem Lahovnikom v ponedeljek, 18. septembra ob 19.15. Vabim k ogledu. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če "južnjak" postane odličen športnik ali politik, postane v trenutku tudi polnokrvni Slovenec. Mehki Ć čez noč utone v pozabo. In dobimo Roka Petroviča, Zorana Jankoviča, Borisa Popoviča itd, itd. In mnogi, tudi novinarji, so se pripravljati o celo skregati, da gre za Slovence. V resnici pa so to Slovenci in HKRATI Hrvati, Srbi, Črnogorci. (VV Faktor 9 KLIK - prvi del, pa tudi v moji kolumni: KLIK)
Da se je Goran Dragić pokrižal trikrat in po srbsko, sem napisal prej kot večina slovenskih medijev. Pa ne, da sem kakšen poseben opazovalec. V slovenskih medijih so določene teme še vedno tabu. Ko slavna osebnost izreče besedo Bog, ga sloven…

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…