Preskoči na glavno vsebino

Poklon Evropskega parlamenta Borisu Pahorju

Boris Pahor, prvi Primorec in Slovenec, ki je nominiran za nagrado Saharov Evropskega parlamenta, je z nominacijo dobil veliko pozornost med evropskimi poslanci različnih strankarskih  barv.
Nagrado Saharov za svobodo misli vsako jesen podeljuje Evropski parlament (EP) že od leta 1988 naprej. Letos prvič je nominiran tudi Slovenec, pisatelj Boris Pahor (98). Nagrado, imenovano po ruskemu izumitelju vodikove bombe in mirovnemu oporečniku  Andreju Saharovu, EP namenja ljudem, zaslužnim za boj z nestrpnostjo, fanatizmom in zatiranjem.
51 podpisnikov


Predlog je podal poslanec  Milan Zver iz Evropske ljudske stranke (EPP) oziroma njene članice Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je zbral 51 poslanskih podpisov. Sopredlagatelja sta njegova poslanska kolega  Lojze Peterle (NSi) in Romana Jordan Cizelj (SDS). To je edina nominacija s podpisi, saj druge štiri predlagale poslanske skupine.  Glede na predloge lahko tudi sklepamo, kateri predlog ima verjetno največjo podporo v 736-sedežnem parlamentu. Namreč tri največje poslanske skupine, ljudska stranka, socialisti in liberalci  so skupaj z zelenimi skupaj predlagali pet aktivistov arabske pomladi.
A ne glede na arabske favorite Pahorjeva kandidatura ni samo simbolična: nominacijo je podprlo kar devet  vodij nacionalnih delegacij, poslanski podporniki pa prihajajo kar iz 19 držav. “Vsi letošnji kandidati si zaslužijo nagrado, saj so vsak na svoj način dali izjemen prispevek človeštvu,“ je v evropskem parlamentarnem avditoriju povedal Milan Zver, ko je v sredo uradno predstavil kandidaturo.  Povedal je,  da se je Boris Pahor  vse svoje življenje zavzemal za pravice manjšin in manjšinskih jezikov, se boril proti totalitarnim režimom in se s svojimi dejanji izkazal za človeka visokih moralnih standardov in osebnostne integritete. Zver se zaveda, da ima arabska peterica prednost pred Pahorjem. A vendar pravi: “To je zelo pomembno za Slovenijo in našo kulturo. Z nominacijo smo opozorili evropske poslance in evropsko javnost, na našega velikega pisatelja. Mnogi poslanci so prvič slišali za Pahorja.”  Zanimivo je tudi, da uradni viri Pahorja, ki živi v Italiji,  naslavljajo kot “slovenski pisatelj” ali “Boris Pahor, Slovenija”. Glede na prakso EP, da se upošteva državljanstvo pred narodno pripadnostjo bi namreč lahko pisali  “italijanski  pisatelj” ali “slovenski pisatelj iz Italije”.
Glede končnega zmagovalca Zver  pravi, da bi Pahor imel več možnosti, če bi o izboru glasovali vsi poslanci in ne le voditelji poslanskih skupin. Zver je vesel, da se je pobudi pridružilo tudi več italijanskih poslancev.
Druga ovira za Pahorja je pravilo, da se nagrado podeljuje ljudem, ki niso državljani EU. Izjeme so sicer možne, a malo verjetne, ocenjujejo poznavalci. 
Prvič se je Pahorjevo ime v povezavi z nagrado Saharov pojavilo že pred dvema letom, ko ga je v EP omenil takratni poslanec socialistov Zoran Thaler (SD). A vse je ostalo pri predlogu, saj  poslanec, ki je nato odstopil zaradi dogovarjanja o podkupovanju, ni zbral 40 podpisov poslancev, kar je pogoj za nominacijo.
Kam so šli slovenski glasovi
Pod tokratnim predlogom Milana Zvera ni vseh sedem slovenskih poslancev. Ivo Vajgl, ki se v EP veliko ukvarja z državami Bližnjega vzhoda in Sredozemlja, je podprl kandidaturo arabskih pomladnikov. Vajgl je namreč skupaj s podpredsednikom parlamenta britancem Edwardom McMillanom Scottom (EPP) prvi predlagal za nagrado tunizijca Mohameda Bouazizija. Iz tega predloga je potem nastal skupni predlog največjih poslanskih skupin za pet arabskih pomladnikov. Predlog za Pahorja  je prišel kasneje. Vajgl je včeraj poudaril, da ne bi rad zmanjševal pomena Pahorju in njegovi izjemni osebnosti, ki bi si po njegovem mnenju zaslužil Nobelovo nagrado za literaturo. Hkrati pa pravi, da je nagrada Saharov namenjena predvsem aktivistom za človekove pravice izven držav EU.
Tanja Fajon iz skupine evropskih socialistov  (SD) je podprla predlog, da bi nagrado dobil preganjani beloruski novinar Dzmitry Bandarenka. Fajonova je bila pred izvolitvijo tudi sama novinarka.
Je pa predlog podprla edina Primorka v bruseljskem forumu, Mojca Kleva. “Ogromno je naredil za regijo, iz katere prihajam. Je velik Slovenec, ki si zasluži tudi evropsko priznanje, saj je  pomembno prispeval k zaščiti manjšine in razvoju demokracije,” je obrazložila svoj podpis Koprčanka. Kandidaturo je podprl tudi poslanec evropskih liberalcev Jelko Kacin (LDS).
Odločitev do konca meseca
Kaj sledi? V četrtek bodo v Bruslju odbori za zunanjo politiko, človekove pravice in razvoj izbrali tri finaliste. Teden dni kasneje, v četrtek, 27. oktobra, pa bo konferenca predsednikov poslanskih skupin izbrala odlikovanca. Slovesna podelitev nagrade, ki jo spremlja tudi 50 evrskih tisočakov, pa bo na plenarnem zasedanju EP 14. decembra v Strasbourgu.

besedilo in foto:TINO MAMIĆ

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…