Katoličani, ki molijo Alaha

Čeprav sem med mašo v malteščini uspel razpoznati nekaj besed, pa sem zastrigel z ušesi, ko sem že drugič slišal Alah. Pozorno sem čakal, če se bo beseda ponovila in če sem prav slišal. In res, še nekajkrat so obiskovalci nedeljske maše glasno izrekli besedo Alah. Slednjič sem se domislil: seveda, pa saj je malteščina jezik arabskega izvora! 

Če izvzamemo papeško državo Vatikan, bi lahko rekli, da je najbolj katoliška država na svetu Malta. Seme krščanstva je tjakaj zanesel sam sv. Pavel, ko je okoli leta 60 na poti v Rim doživel brodolom. Malta pa se lahko pohvali še s celo vrsto drugih lastnosti, ki jim pridajamo besedico NAJ. Najjužnejša država Evrope. Najmanjša država Evropske unije; tako po številu prebivalstva, ki ga ni niti pol milijona, kot po velikosti ozemlja, saj meri le 316 kvadratnih kilometrov. Kljub temu je najgosteje naseljena država Evropske unije. Deseta najmanjša država na svetu. Ima najstarejši prazgodovinski megalitski tempelj na svetu. Za zdravstvo namenja največ denarja na svetu, skoraj 17 odstotkov vsega prihodka. Ima največjo trgovsko mornariško floto v Evropi. Za vojsko nameni najmanj denarja v Evropi. Malta je sedež najstarejšega viteškega reda, malteškega. Maltežani so ljudje, ki jih Evropska komisija, kljub izjemno visokim plačam, v Bruselj najtežje privabi. To je nekaj »najevskih« posebnosti dežele, v kateri je kar 98 odstotkov prebivalcev rimokatolikov.

(začetek potopisne reportaže, ki je objavljena v reviji Ognjišče, številka 3-2013)