Preskoči na glavno vsebino

Sonce sije v prazno


Sonce na Slovenijo pošlje toliko žarkov, da bi jih bilo dovolj za 300 krat več energije kot jo v tem trenutku potrebujemo.  Tega so se zavedali tudi politiki, ki so pred desetletjem napovedali, da bomo v državi imeli v tem trenutku 200.000 kvadratnim metrov kolektorjev. Resnica pa je, da jih imamo za polovico manj. Na Primorskem ni nič kaj posebej drugače, pa čeprav so Istra, Kras in Trnovska planota najbolj osončeni predeli države. Po drugi strani pa vse več novih sončnih elektrarn napoveduje sončnejše čase.
Energetska (r)evolucija
Zaradi grozečih podnebnih sprememb (večina znanstvenikov napoveduje pretirano segrevanje ozračja, del pa novo ledeno dobo) je sprememba z energetsko oskrbo iz potratne in fosilne na zeleno nujna. Vprašanje je le, koliko časa bo civilizacija potrebovala in kakšna bo končna cena. Bo prišlo do radikalne spremembe in potemtakem revolucije, ali pa bo ostalo pri sedanjem tempu in energetski evoluciji?
Obnovljiva energija je v zadnjih letih postala evropski hit. V zadnjem desetletju je več kot polovica vseh novih porabnikov energije v EU odvisnih od obnovljive energije. Ta del gospodarstva je beležil stalno rast tudi v najhujšem obdobju svetovne gospodarske krize (2009). Prav v letu najhujše krize so evropske naložbe v vetrne elektrarne narasle za slabo četrtino in presegle 13 milijard evrov.
Danes Evropa  samo desetino svojih energetskih potreb zadovolji z obnovljivimi viri.  Odločna okoljska organizacija Greenpeace je pripravila načrt za opustitev izrabe vseh fosilnih goriv in jedrske energije v Evropi do leta 2050. Glavnino energije bi namreč lahko dobili od sonca in vetra. A zato bi morali zmogljivosti vetrnih elektrarn podeseteriti, sončnih pa podvajsetiriti. Pomembna je tudi lesna biomasa, ki bi jo tudi morali proizvesti 15 krat več kot danes.
Vetrne elektrarne za Slovenijo niso najbolj primerne zaradi slabe ekonomičnosti. Povsem nekaj drugega pa je sonce (posebej na Primorskem) in les. V slovenskih gozdovih vsako leto na novo zrase še enkrat več dreves, kot jih posekamo. Kar 60 odstotkov države prekrivajo gozdovi, gmajne pa se še vedno zaraščajo. Gozd ima vse lastnosti za energetski rudnik prihodnosti, pa še »rude« ne zmanjka, ampak se obnavlja. Ogljični odtis je majhen, za obdelavo je preprost in ima dolgo življenjsko dobo. Žal smo tudi tu pozabili na izkušnje prednikov, ki so vedno sekali drevesa pozimi ob pravi luni. Danes se to počne avgusta, ko ima drevo v sebi največ življenjskih sokov. Zato je treba tak les dlje sušiti (a vendar se rado zgodi, da les še naprej »deluje«) in zaščititi pred škodljivci. Tramovi izpred stotih let so zato največkrat veliko bolj ohranjeni kot nekaj let stari. A kakorkoli, les bi lahko veliko bolj uporabljali pri gradnji, saj je bivanje veliko prijetneje in bolj zdravo kot v betonu. Lesna biomasa pa bi lahko bila glavni vir ogrevanja. Trenutno je cena ogrevanja z lesnimi peleti skoraj za polovico cenejša od ogrevanja s kurilnim oljem.
Potratna Slovenija
V Sloveniji, kjer je cena elektrike za gospodinjstva še vedno precej pod evropskim povprečjem, energija ni najbolj dragocena. Za običajen izdelek namreč naši proizvajalci porabijo skoraj še enkrat toliko energije kot v starih članicah povezave (EU15). Ali trikrat toliko kot Danska. Evropska komisija pa meni, da bi lahko zmanjšali porabo energije tudi za tretjino, če bi samo uporabljali že obstoječo tehnologijo. Brez vsakih  stroškov, torej. Varčevanje z energijo je namreč možno na vsakem koraku: ugašanje televizije in računalnika, ko ju ne gledamo; ugašanje avtomobila, če stoji na mestu več kot dve minuti itd. Slovenija je z nacionalnim energetskim programom (2004) učinkovito izrabo obljubila povečati: energetska intenzivnost za 30 odstotkov do leta 2015. A glede na doslej pokazane dosežke, tega ne bo izpolnila. Po drugi strani pa energetsko učinkovite države svoj učinkovitost še povečujejo.
Največ v smeri boljše izrabe energije lahko naredijo gospodinjstva. Država že vrsto let podeljuje subvencije in/ali kredite za izolacijsko gradnjo, okolju prijaznejše ogrevanje in postavitev sončnih kolektorjev. Hkrati ponuja brezplačno energetsko svetovanje v energetskih pisarnah po vsej državi. A težav je več. Denarja je premalo, prošenj pa vedno več. Vlaganje prošnje za subvencijo je v primerjavi z drugimi vlogami sicer preprosto, a še vedno zamudno. Država ti del naložbe sicer največkrat vrne, a to šele po več mesecih. Hitreje in ceneje bi bilo zmanjšati ali ukiniti davek na izolacijska gradiva.
Vse več je videti tudi sončnih elektrarn. A to je predvsem za ljudi, ki imajo toliko pod palcem, da gredo v investicijo. Za postavitev samo desetih kolektorjev se zato odločajo le redki. Velik problem je tudi izvedba, saj gradbeni izvajalci velikokrat ne poznajo dobro učinkovitih izolacijskih tehnik. Zato so tudi novogradnje mnogokrat energetsko potratne. Kalkulacije »mojstrov« so kratkoročne in velikokrat celo zgrešene. Le redke nove primorske fasade imajo debelino 15 centimetrov, kolikor bi bilo najbolj primerno po mnenju strokovnjakov. Lastniki se namreč zadovoljijo že s petimi ali desetimi centimetri.

Komentarji

  1. Eh da vidiš kako v prazno sije sonce v Egiptu... in pa tu šele vidiš kaj je potrata z energijo in vodo...
    Slovenci ste super... čeprav bi res ker so Slovenci pametni in delovni ter varčni ljudje lahko res še več naredili v tej smeri kot si zapisal na blogu..

    lp, bata

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

brez žalitev in samo s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…