Preskoči na glavno vsebino

Intervju: o kadrovskih pritiskih vlade Alenke Bratovšek na novinarje

TEDNIK DEMOKRACIJA, 24.APRIL 2013
Pogovarjali smo se s Tinom Mamićem, ki je bil v soboto, 20. aprila, na občnem zboru Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) izvoljen za novega predsednika združenja. Tino Mamić je nekdanji urednik in novinar Primorskih novic.
Tino Mamić je doma iz Šturij pri Ajdovščini, sedaj pa živi v Kopru. Po maturi na vipavski škofijski gimnaziji je študiral novinarstvo na FDV ter zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil na Ognjišču kot novinar in urednik, med drugim je bil urednik regionalnega programa Radia Ognjišče (studio Koper) in urednik mesečnika Sončna pesem. Kasneje je ustanovil prvo agencijo za rodoslovje v državi in postal član upravnega odbora Slovenskega rodoslovnega društva. Nekaj let je delovno preživel tudi v Luksemburgu in Bruslju, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo in postal novinar Primorskih novic, izvoljen je bil tudi za člana Programskega sveta RTV Slovenija. Leta 2006 je bil za krajši čas imenovan za glavnega urednika Primorskih novic, vendar je bil nato precej hitro iz nekrivdnih razlogov odstavljen. Od lani je samostojni novinar, med drugim deluje kot kolumnist spletnega portala Siol.net, hkrati pa izdeluje rodovnike in družinska drevesa. 

Od sobote naprej ste predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP). Omenjeno združenje nekateri medijski krogi še vedno obravnavajo kot »drugorazredno«. Je takšen odnos po vaše odsev naših družbenih razmer?
Omenjate ljudi, ki so napisali peticijo, da Janez Janša kot predsednik Evropskega sveta predstavlja nevarnost za Evropsko unijo. Na očitke ljudi s tako neresnimi stališči je težko resno odgovarjati. Naj raje povem, zakaj je pred štirimi leti nastalo ZNP. Hoteli smo ustvariti novinarsko društvo, ki ne bo medijsko orodje politike. Hkrati kot demokrati verjamemo, da nas različnost bogati, zato imamo vedno svobodne in demokratične volitve vodstva. Društvo novinarjev Slovenije, ki ga je ustanovila partija v partizanih, denimo, pa svojega predsednika še vedno voli po delegatskem sistemu.  
FOTO: arhiv Demokracije
Pred kratkim ste zapustili dnevnik Primorske novice. So bili pritiski prehudi?
Počasi se človek naveliča. Razmišljati s svojo glavo je privilegij, zato sem se odločil, da odidem. Druge ponudbe za službo nisem imel, zato sem si službo ustvaril sam. Pišem precej manj, saj se samo s honorarji ne da preživeti, ukvarjam pa se tudi z izdelovanjem družinskih dreves po naročilu. Namesto člankov pišem rodbinske kronike.
Za kaj se boste kot predsednik ZNP še posebej zavzemali?
Združenje je v prvih štirih letih prehodilo najtežje korake. Dosedanjemu predsedniku Igorju Kršinarju, ki je to delo opravljal z vsem srcem in brez enega samega centa, smo zato dolžni zahvalo. V mandatu, ki mi je bil zaupan, se bom zavzemal za novinarsko svobodo in pluralnost medijev. To je posebej pomembno, ker mnogi slovenski mediji, ki jih financiramo davkoplačevalci, s pristranskim poročanjem kršijo novinarski kodeks.
Sami ste ob izvolitvi ponovili besede enega od kolegov, da novinarji nismo družbenopolitični delavci. Je takšna drža novinarjev na splošno še vedno zelo prisotna?
V rajnkem sistemu so bili novinarji družbeno-politični delavci, saj je bila njihova naloga medijsko podpirati vladajočo partijo. Mnogi slovenski novinarji sploh še niso ugotovili, da komunizma že davno ni več. (smeh) Iz take vloge, ki ji danes rečemo predstavnik za stike z javnostjo ali v političnem žargonu »piar«, je težko postaviti se na svoje lastne noge. Problem slovenskega novinarstva je neupoštevanje novinarskega kodeksa. Naj omenim samo to, da se v poročilih (novicah) ne sme mešati komentarja, saj mora biti le-ta jasno označen. A odprite katerikoli dnevni časopis in boste težko našli stran, kjer tega pravila ne kršijo. Pravilo je tudi, da se pri poročanju predstavi druga plat. Na nacionalni televiziji pa še naprej poslušamo govorjenje treh enakomislečih. Borutu Pahorju povsem verjamem, da se ni mešal v medijsko poročanje. To mu preprosto ni bilo treba, saj so to delo opravili njegovi politični aktivisti, novinarji. Ni jih bilo treba prepričevati ali siliti v karkoli, ker oni že tako mislijo. In prepričani so, da je njihovo poslanstvo skrbeti za lik in dobro ime levičarskih strank in levičarskih vrednot.

Kako denimo komentirate poročanje slovenskih medijev o zaključku avstrijskega sojenja v zadevi Patria, kjer so nekateri novinarji navajali neizrečene besede avstrijske sodnice?
Prevajanje je bilo v naši državi vedno šibka točka. (smeh) Koliko je anekdot, ko prevajalci niso hoteli prevesti besede Bog! Kdor nima znanja jezikov, si včasih pomaga z domišljijo. (smeh)

Sedaj sodelujete kot kolumnist na portalu Siol.net, kjer je bilo v zadnjem času nekaj odstavitev. Kdo je v ozadju?
Odstavitve sovpadajo z nastopom nove vlade. Politična levica v zadnjih mesecih ni šparala jezika glede medijev, ki jim niso povšeči. Spomnimo se samo, kako so v parlamentu, hramu demokracije in simbolu svobode, začeli preganjati fotoreporterja, ker naj bi fotografiral »preveč od blizu«. Podobni scenariji so se že večkrat zgodili. Tudi mene so z mesta odgovornega urednika Primorskih novic odstavili, čeprav sem trend padanja naklade obrnil in je naklada začela rasti. Kaj se splača in koliko bralcev ima, sploh ni pomemben podatek. Dobro bi bilo opozoriti premierko, da ustava velja tudi za vlado. Njen 39. člen pravi  "Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja."

Ravno dan pred občnim zborom je bila tudi vrnjena novinarska akreditacija Državnega zbora fotoreporterju Janiju Božiču. Menite, da je to dejanje tudi uspeh ZNP, ki se je na odvzem akreditacije hitro odzvalo?
Vsekakor. ZNP je nastal tudi zato, da zaščiti ljudi, ki jih takratno Repovževo društvo preslišalo. Tudi sicer je v naši državi velikokrat tako, da se po razkriti aferi ne govori o vsebini afere, ampak se debatira, ali je bilo odkritje afere etično ali ne.

Kje vidite največje izzive za slovensko novinarstvo v prihodnosti?
Prej ali slej bo novinarjem – družbeno-političnim delavcem, odklenkalo. Ljudje so se že naveličali enostranskega poročanja, zato tako množično odpovedujejo časnike. Dobro bi bilo, če se tega zavedli tudi novinarji. Potem pa naj si končno le preberejo novinarski kodeks. Brez skrbi, ni dolg, ha, ha.
GAŠPER BLAŽIČ

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v tednu po 26. novembru. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če je bil kak novinar na volilno nedeljo po prvi izjavi Marjana Šarca ob 19.05 presenečen, da bo ustanavljal parlametnarno stranko, je bil bodisi neinteligenten bodisi se je delal neumnega.
(VV Faktor 39, O rezultatih volitev za novega predsednika RS, KLIK in KLIK; O tej temi govori tudi moja kolumna: KLIK)
Problem Andreja Šiška je bil, ker slovenski novinarji, ko slišijo za domoljubje ali nacionalizem, ne vedo, kako bi se obnašali. Domoljubje je tabu tema za slvoenske medije. Tudi sicer slovenska levica ne ve, kaj bi z državo Slovenijo, saj ji je neodvisnost padla z neba.  (VV Faktor 35, O kandidaturi Andreja Šiška KLIK in KLIK)
V nobeni normalni državi ne bi prišlo do resne možnosti, da bi 39-letnik brez…

Odšel je Peter Bajc

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven.
Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati.
Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal:
Na svidenje nad zvezdami.
Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje.
Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino.
Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri.

Tino in čavenski prijatelji