Preskoči na glavno vsebino

Intervju: o kadrovskih pritiskih vlade Alenke Bratovšek na novinarje

TEDNIK DEMOKRACIJA, 24.APRIL 2013
Pogovarjali smo se s Tinom Mamićem, ki je bil v soboto, 20. aprila, na občnem zboru Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) izvoljen za novega predsednika združenja. Tino Mamić je nekdanji urednik in novinar Primorskih novic.
Tino Mamić je doma iz Šturij pri Ajdovščini, sedaj pa živi v Kopru. Po maturi na vipavski škofijski gimnaziji je študiral novinarstvo na FDV ter zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil na Ognjišču kot novinar in urednik, med drugim je bil urednik regionalnega programa Radia Ognjišče (studio Koper) in urednik mesečnika Sončna pesem. Kasneje je ustanovil prvo agencijo za rodoslovje v državi in postal član upravnega odbora Slovenskega rodoslovnega društva. Nekaj let je delovno preživel tudi v Luksemburgu in Bruslju, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo in postal novinar Primorskih novic, izvoljen je bil tudi za člana Programskega sveta RTV Slovenija. Leta 2006 je bil za krajši čas imenovan za glavnega urednika Primorskih novic, vendar je bil nato precej hitro iz nekrivdnih razlogov odstavljen. Od lani je samostojni novinar, med drugim deluje kot kolumnist spletnega portala Siol.net, hkrati pa izdeluje rodovnike in družinska drevesa. 

Od sobote naprej ste predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP). Omenjeno združenje nekateri medijski krogi še vedno obravnavajo kot »drugorazredno«. Je takšen odnos po vaše odsev naših družbenih razmer?
Omenjate ljudi, ki so napisali peticijo, da Janez Janša kot predsednik Evropskega sveta predstavlja nevarnost za Evropsko unijo. Na očitke ljudi s tako neresnimi stališči je težko resno odgovarjati. Naj raje povem, zakaj je pred štirimi leti nastalo ZNP. Hoteli smo ustvariti novinarsko društvo, ki ne bo medijsko orodje politike. Hkrati kot demokrati verjamemo, da nas različnost bogati, zato imamo vedno svobodne in demokratične volitve vodstva. Društvo novinarjev Slovenije, ki ga je ustanovila partija v partizanih, denimo, pa svojega predsednika še vedno voli po delegatskem sistemu.  
FOTO: arhiv Demokracije
Pred kratkim ste zapustili dnevnik Primorske novice. So bili pritiski prehudi?
Počasi se človek naveliča. Razmišljati s svojo glavo je privilegij, zato sem se odločil, da odidem. Druge ponudbe za službo nisem imel, zato sem si službo ustvaril sam. Pišem precej manj, saj se samo s honorarji ne da preživeti, ukvarjam pa se tudi z izdelovanjem družinskih dreves po naročilu. Namesto člankov pišem rodbinske kronike.
Za kaj se boste kot predsednik ZNP še posebej zavzemali?
Združenje je v prvih štirih letih prehodilo najtežje korake. Dosedanjemu predsedniku Igorju Kršinarju, ki je to delo opravljal z vsem srcem in brez enega samega centa, smo zato dolžni zahvalo. V mandatu, ki mi je bil zaupan, se bom zavzemal za novinarsko svobodo in pluralnost medijev. To je posebej pomembno, ker mnogi slovenski mediji, ki jih financiramo davkoplačevalci, s pristranskim poročanjem kršijo novinarski kodeks.
Sami ste ob izvolitvi ponovili besede enega od kolegov, da novinarji nismo družbenopolitični delavci. Je takšna drža novinarjev na splošno še vedno zelo prisotna?
V rajnkem sistemu so bili novinarji družbeno-politični delavci, saj je bila njihova naloga medijsko podpirati vladajočo partijo. Mnogi slovenski novinarji sploh še niso ugotovili, da komunizma že davno ni več. (smeh) Iz take vloge, ki ji danes rečemo predstavnik za stike z javnostjo ali v političnem žargonu »piar«, je težko postaviti se na svoje lastne noge. Problem slovenskega novinarstva je neupoštevanje novinarskega kodeksa. Naj omenim samo to, da se v poročilih (novicah) ne sme mešati komentarja, saj mora biti le-ta jasno označen. A odprite katerikoli dnevni časopis in boste težko našli stran, kjer tega pravila ne kršijo. Pravilo je tudi, da se pri poročanju predstavi druga plat. Na nacionalni televiziji pa še naprej poslušamo govorjenje treh enakomislečih. Borutu Pahorju povsem verjamem, da se ni mešal v medijsko poročanje. To mu preprosto ni bilo treba, saj so to delo opravili njegovi politični aktivisti, novinarji. Ni jih bilo treba prepričevati ali siliti v karkoli, ker oni že tako mislijo. In prepričani so, da je njihovo poslanstvo skrbeti za lik in dobro ime levičarskih strank in levičarskih vrednot.

Kako denimo komentirate poročanje slovenskih medijev o zaključku avstrijskega sojenja v zadevi Patria, kjer so nekateri novinarji navajali neizrečene besede avstrijske sodnice?
Prevajanje je bilo v naši državi vedno šibka točka. (smeh) Koliko je anekdot, ko prevajalci niso hoteli prevesti besede Bog! Kdor nima znanja jezikov, si včasih pomaga z domišljijo. (smeh)

Sedaj sodelujete kot kolumnist na portalu Siol.net, kjer je bilo v zadnjem času nekaj odstavitev. Kdo je v ozadju?
Odstavitve sovpadajo z nastopom nove vlade. Politična levica v zadnjih mesecih ni šparala jezika glede medijev, ki jim niso povšeči. Spomnimo se samo, kako so v parlamentu, hramu demokracije in simbolu svobode, začeli preganjati fotoreporterja, ker naj bi fotografiral »preveč od blizu«. Podobni scenariji so se že večkrat zgodili. Tudi mene so z mesta odgovornega urednika Primorskih novic odstavili, čeprav sem trend padanja naklade obrnil in je naklada začela rasti. Kaj se splača in koliko bralcev ima, sploh ni pomemben podatek. Dobro bi bilo opozoriti premierko, da ustava velja tudi za vlado. Njen 39. člen pravi  "Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja."

Ravno dan pred občnim zborom je bila tudi vrnjena novinarska akreditacija Državnega zbora fotoreporterju Janiju Božiču. Menite, da je to dejanje tudi uspeh ZNP, ki se je na odvzem akreditacije hitro odzvalo?
Vsekakor. ZNP je nastal tudi zato, da zaščiti ljudi, ki jih takratno Repovževo društvo preslišalo. Tudi sicer je v naši državi velikokrat tako, da se po razkriti aferi ne govori o vsebini afere, ampak se debatira, ali je bilo odkritje afere etično ali ne.

Kje vidite največje izzive za slovensko novinarstvo v prihodnosti?
Prej ali slej bo novinarjem – družbeno-političnim delavcem, odklenkalo. Ljudje so se že naveličali enostranskega poročanja, zato tako množično odpovedujejo časnike. Dobro bi bilo, če se tega zavedli tudi novinarji. Potem pa naj si končno le preberejo novinarski kodeks. Brez skrbi, ni dolg, ha, ha.
GAŠPER BLAŽIČ

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…