Preskoči na glavno vsebino

Kaj pa mnogoženstvo?

Politične debate rade iščejo argumente v zgodovini. A tam istospolnih družin ne najdemo.
Homoseksualna spolnost je res bila precej pogosta v antični Grčiji in Rimu, a ne v obliki partnerske skupnosti, sploh pa ne s posvojenimi otroki. Homoseksualnost je bila ljubezenska praksa tudi poročenih moških, vendar ni nadomeščala družine. Tudi danes je tako. Istospolna ljubezen ni prepovedana, tovrstno zvezo pa je mogoče celo registrirati.

Kolumna je iz knjige
Protestantino
In posvojitve? Te so v Sloveniji so izredno redke, zato je večina tistih 30 posvojitev letno mednarodnih. Po otroke v tujino pa že zdaj lahko odhajajo tudi samci in homoseksualni pari. Ponekod se posvojitev izpelje tako, da morajo nato slovenski državni organi tovrstno skupnost samo še potrditi. Posvojitev za istospolne državljane Slovenije je torej že mogoča. Nov zakon bi le malce olajšal in pocenil postopek.
Problem pa je drugje. Tistih nekaj slovenskih posvojitev, ki jih letno štejemo na prstih ene roke, se velikokrat izpelje netransparentno oziroma po zvezah. To mi je off-the-record zatrdilo že kar nekaj strokovnjakov s področja posvojitev. Praksa, ki se je razbohotila v času komunizma, da so politiki lahko preko vrste posvojili redke »proste« otroke, se – kot izgleda glede na število posvojenih otrok v družinah mogočnežev – nadaljuje. To pa pomeni, da bi morebitni istospolni partnerji z dovolj dobro zvezo lahko hitro preskočili vrsto.
Vse skupaj spominja na umetno oploditev zdravih žensk. Takrat so predlagatelji novega zakona želeli, da bi se zdravljenje neplodnosti na račun davkoplačevalcev opravljalo tudi na ženskah, ki so zdrave, a ne želijo partnerja. To pa si je že takrat lahko vsaka Slovenka mirno privoščila, če je le žrtvovala nekaj denarja in odšla nekam na tuje. Takrat je predlagateljem šlo bolj za demonstracijo moči kot za kaj drugega.
V naši državi je istospolnih ljudi, ki bi želeli posvojiti otroka, izredno malo. Vlada in nekateri lobiji zakon porivajo naprej zaradi simboličnega pomena. Če pade še družina, ta trdnjava tradicionalne družbe, bo dovoljeno vse.
Le nečesa ne razumem. Če se za družino lahko po novem štejeta tudi istospolna partnerja, zakaj potem ne dovolimo mnogoženstva? Ali ni svobodna izbira posameznika, v kakšni skupnosti bo živel? Mnogoženstvo je bilo v zgodovini običajno v mnogih kulturah, na katerih temelji zahodna civilizacija. Več žena so imeli svetopisemski očaki, ki jih imajo za svoje duhovne prednike katoliki, protestanti, pravoslavni, judje in muslimani, kar znese več kot polovico človeštva. Osebno sicer mnogoženstvu nasprotujem. A tisti, ki predlaga istospolno družino, mora v imenu svobode in pluralizma dovoliti tudi mnogoženstvo.


Kolumna je iz knjige Tina Mamića "Protestantino", ki jo za 15 evrov naročite na naslovu: tino.mamic@gmail.com 
Več o knjigi

Komentarji

  1. Odlično! Edina pripombica: V TEM OKVIRU APELIRAM TUDI ZA MNOGOMOŠTVO. Da ne bi kdo občutil diskriminacije, prosim :-))

    OdgovoriIzbriši
  2. Predvsem pa ne vidim razloga, zakaj ne bi mogla obstajati istospolna "družina" sestavljena iz večjega števila partnerjev.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

brez žalitev in samo s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v tednu po 26. novembru. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če je bil kak novinar na volilno nedeljo po prvi izjavi Marjana Šarca ob 19.05 presenečen, da bo ustanavljal parlametnarno stranko, je bil bodisi neinteligenten bodisi se je delal neumnega.
(VV Faktor 39, O rezultatih volitev za novega predsednika RS, KLIK in KLIK; O tej temi govori tudi moja kolumna: KLIK)
Problem Andreja Šiška je bil, ker slovenski novinarji, ko slišijo za domoljubje ali nacionalizem, ne vedo, kako bi se obnašali. Domoljubje je tabu tema za slvoenske medije. Tudi sicer slovenska levica ne ve, kaj bi z državo Slovenijo, saj ji je neodvisnost padla z neba.  (VV Faktor 35, O kandidaturi Andreja Šiška KLIK in KLIK)
V nobeni normalni državi ne bi prišlo do resne možnosti, da bi 39-letnik brez…

Odšel je Peter Bajc

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven.
Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati.
Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal:
Na svidenje nad zvezdami.
Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje.
Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino.
Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri.

Tino in čavenski prijatelji