Preskoči na glavno vsebino

Kaj pa mnogoženstvo?

Politične debate rade iščejo argumente v zgodovini. A tam istospolnih družin ne najdemo.
Homoseksualna spolnost je res bila precej pogosta v antični Grčiji in Rimu, a ne v obliki partnerske skupnosti, sploh pa ne s posvojenimi otroki. Homoseksualnost je bila ljubezenska praksa tudi poročenih moških, vendar ni nadomeščala družine. Tudi danes je tako. Istospolna ljubezen ni prepovedana, tovrstno zvezo pa je mogoče celo registrirati.

Kolumna je iz knjige
Protestantino
In posvojitve? Te so v Sloveniji so izredno redke, zato je večina tistih 30 posvojitev letno mednarodnih. Po otroke v tujino pa že zdaj lahko odhajajo tudi samci in homoseksualni pari. Ponekod se posvojitev izpelje tako, da morajo nato slovenski državni organi tovrstno skupnost samo še potrditi. Posvojitev za istospolne državljane Slovenije je torej že mogoča. Nov zakon bi le malce olajšal in pocenil postopek.
Problem pa je drugje. Tistih nekaj slovenskih posvojitev, ki jih letno štejemo na prstih ene roke, se velikokrat izpelje netransparentno oziroma po zvezah. To mi je off-the-record zatrdilo že kar nekaj strokovnjakov s področja posvojitev. Praksa, ki se je razbohotila v času komunizma, da so politiki lahko preko vrste posvojili redke »proste« otroke, se – kot izgleda glede na število posvojenih otrok v družinah mogočnežev – nadaljuje. To pa pomeni, da bi morebitni istospolni partnerji z dovolj dobro zvezo lahko hitro preskočili vrsto.
Vse skupaj spominja na umetno oploditev zdravih žensk. Takrat so predlagatelji novega zakona želeli, da bi se zdravljenje neplodnosti na račun davkoplačevalcev opravljalo tudi na ženskah, ki so zdrave, a ne želijo partnerja. To pa si je že takrat lahko vsaka Slovenka mirno privoščila, če je le žrtvovala nekaj denarja in odšla nekam na tuje. Takrat je predlagateljem šlo bolj za demonstracijo moči kot za kaj drugega.
V naši državi je istospolnih ljudi, ki bi želeli posvojiti otroka, izredno malo. Vlada in nekateri lobiji zakon porivajo naprej zaradi simboličnega pomena. Če pade še družina, ta trdnjava tradicionalne družbe, bo dovoljeno vse.
Le nečesa ne razumem. Če se za družino lahko po novem štejeta tudi istospolna partnerja, zakaj potem ne dovolimo mnogoženstva? Ali ni svobodna izbira posameznika, v kakšni skupnosti bo živel? Mnogoženstvo je bilo v zgodovini običajno v mnogih kulturah, na katerih temelji zahodna civilizacija. Več žena so imeli svetopisemski očaki, ki jih imajo za svoje duhovne prednike katoliki, protestanti, pravoslavni, judje in muslimani, kar znese več kot polovico človeštva. Osebno sicer mnogoženstvu nasprotujem. A tisti, ki predlaga istospolno družino, mora v imenu svobode in pluralizma dovoliti tudi mnogoženstvo.


Kolumna je iz knjige Tina Mamića "Protestantino", ki jo za 15 evrov naročite na naslovu: tino.mamic@gmail.com 
Več o knjigi

Komentarji

  1. Odlično! Edina pripombica: V TEM OKVIRU APELIRAM TUDI ZA MNOGOMOŠTVO. Da ne bi kdo občutil diskriminacije, prosim :-))

    OdgovoriIzbriši
  2. Predvsem pa ne vidim razloga, zakaj ne bi mogla obstajati istospolna "družina" sestavljena iz večjega števila partnerjev.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

brez žalitev in samo s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…