Preskoči na glavno vsebino

Polstoletna Pot: tovarišija in osvoboditev

Na Sveti Gori pri Gorici so se spomnili na ustanovitev tednov duhovnosti v alpski gorski vasici Stržišče. Nekaj fotografij s srečanja objavljamo na tem mestu, več pa jih je na voljo na portalu gibanja Pot. Največ besed je bilo izrečenih o ustanovitelju Stržišča Vinku Kobalu. Poglejmo njegovo življenjsko pot, da bomo lažje razumeli polstoletno Pot. Članek je bil objavljen v dnevniku Primorske novice leta 2006 (ogled v PDF). Seveda je vsebina šla marsikomu od urednikov in novinarjev v nos. Zgodba se je slednjič končala, da sem moral novinarstvo obesiti na klin (2012), saj je bilo pritiskov preprosto preveč. 

Tovarišija, osvoboditev




Vinko Kobal ni bil samo človek, ki je začel zbujati slovenske kristjane, da so postali družbeno aktivni, ampak predvsem preprost primorski duhovnik, pravi naslednik čedermacev.

Svetogorski stržiški bend.
Konec druge svetovne vojne je 17-letnega Vinka Kobala našel v semenišču v Vidmu. Ko je dve leti kasneje postalo dokončno jasno, da bosta Gorica in Videm pripadla Italiji, ga nihče ni mogel zadržati, da ne bi študija bogoslovja nadaljeval v Ljubljani. Kasneje je o svoji odločitvi podvomil, saj ga tajna policija Udba ni le zasledovala in zasliševala, ampak tudi dvakrat zaprla. Takoj po duhovniškem posvečenju junija 1951 so ga zaprli in na novo mašo v rojstnem Vrhpolju se je moral tri mesece “pripravljati” v ječi.

Kobalizem

V Ročinj, svojo prvo župnijo, je prišel kot “mlad, suh, koščen fantič”, se spominja neka domačinka. “Kako so mu sobratje duhovniki očitali, ko se je udeležil prvega civilnega pogreba v domači fari,” opisuje odločen Kobalov značaj. Njegovi kritiki so kasneje za njegovo odločnost in vpliv skovali izraz “kobalizem”, kar je kot štos potem uporabljal prav Kobal sam.
Takoj je začel zbirati mlade veroučence, ki jih je spremljal tudi, ko so se razkropili po srednjih šolah. Mladinski verouk so zato imeli kar na (novo)goriški železniški postaji, v čakalnici tretjega razreda. Mlade je vozil tudi v hribe na taborjenja, kar je bilo pohujšljivo tako za pregovorno tradicionalne cerkvene oblasti kot za tajno policijo. Starim normam se je upiral predvsem s humorjem. “Kdor mi pove vic, ki ga še nisem slišal, mu plačam pivo,” se je rad pošalil z mladimi.

Stržišče je postalo duhovno središče

Teden mladinskega druženja v hribih v Stržišču pod Črno prstjo so poimenovali duhovne vaje, čeprav je bilo same molitve bolj malo. Na te poletne in zimske tedne duhovnosti je od leta 1965 vsako leto prišlo po več sto mladih iz vse Slovenije in zamejstva. Število je naraščalo, zato so podobne tedne začeli organizirati po vsej Sloveniji. 
Velika večina duhovnikov je bilo
Primorcev.
Monsinjor Kobal je bistveno vplival na vzgojo krščanskih laikov v povojnem času. Ob njem so rasli številni intelektualci, ki so pomembno sooblikovali prehod iz komunizma v demokracijo. Če se omejimo samo na politike, katerih imena (pač) najbolj poznamo: Janez in Marjan Podobnik, Alojz Peterle, Edvard Stanič … V Stržišče so hodili skoraj vsi pomembni primorski krščanski intelektualci.
Vinko je skoraj vsako leto izdal pesmarico s pesmimi za mlade, ki so jih mladi ob kitari prepevali na duhovnih vajah. Sčasoma so te verske popevke postale znane po vsej Sloveniji in so še danes pomemben del mladinske pastorale.

Gorska tovarišija

Gore so bile Kobalova ljubezen, ki jo je učinkovito prenašal na mlade. Enodnevni izlet na Rodico in Črno prst je še danes sestavni del duhovnih vaj. Pri tem ne gre samo za rekreacijo in športnega duha, ampak za vzgojo. Deset težkih nahrbtnikov, v katerih je voda, si mladi izmenjujejo in tako v praksi preizkušajo krščanskega duha oziroma solidarnost, tovarištvo in prijateljstvo.
Tovarišija ali druščina je bilo temeljno vodilo Kobalove duhovnosti. Po zgledu pokojnega italijanskega duhovnika Luigija Giussanija je mlade navduševal za skupnost. Druga njegova temeljna ideja je bila osvoboditev, kar pomeni osvoboditi se tradicije in si tradicionalne prijeme ponovno osmisliti.
Obe ideji je v svoje gibanje Skupnost in osvoboditev (Communione e liberazione, CL) vgradil že Giussani in ustvaril tovarišijo, ki je postala pomemben del italijanske družbe. Kritiki jim očitajo vpliv na politiko, ki je bila do propada krščanske demokracije (Democrazia Cristiana) posebej velik.
Kmalu po Kobalovi smrti se je njegovo gibanje Pot razdelilo v dve skupini. Ali bolje, ena skupinica se je odločila, da se bo bolj povezala s CL in sledila njegovi praksi. Matična skupina deluje kot društvo, čeprav je izven formalnega društva veliko laikov in duhovnikov, ki se udeležujejo duhovnih vaj in različnih srečanj. Gibanje je najmočnejše na Primorskem in v osrednji Sloveniji.
Stržišče tudi danes oskrbuje Kobal,
a Danilo Kobal, župnik v Podbrdu.
Kobal ni izbral svojega naslednika, ampak si je njegove naloge razdelilo več duhovnikov. Sadovi njegovega dela pa bodo tako v slovenski družbi kot Cerkvi vidni še dolgo.

Več avtorjevih člankov o Vinku Kobalu: KLIK




Janez Zdešar je pred odhodom v
lemenat velikokrat bil v Stržišču.
Cvetko Valič.





Tomaž Kodrič s kadilnico.


Vinko Lapajne in Lojze Kržišnik.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v tednu po 26. novembru. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če je bil kak novinar na volilno nedeljo po prvi izjavi Marjana Šarca ob 19.05 presenečen, da bo ustanavljal parlametnarno stranko, je bil bodisi neinteligenten bodisi se je delal neumnega.
(VV Faktor 39, O rezultatih volitev za novega predsednika RS, KLIK in KLIK; O tej temi govori tudi moja kolumna: KLIK)
Problem Andreja Šiška je bil, ker slovenski novinarji, ko slišijo za domoljubje ali nacionalizem, ne vedo, kako bi se obnašali. Domoljubje je tabu tema za slvoenske medije. Tudi sicer slovenska levica ne ve, kaj bi z državo Slovenijo, saj ji je neodvisnost padla z neba.  (VV Faktor 35, O kandidaturi Andreja Šiška KLIK in KLIK)
V nobeni normalni državi ne bi prišlo do resne možnosti, da bi 39-letnik brez…

Odšel je Peter Bajc

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven.
Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati.
Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal:
Na svidenje nad zvezdami.
Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje.
Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino.
Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri.

Tino in čavenski prijatelji