Preskoči na glavno vsebino

Polstoletna Pot: tovarišija in osvoboditev

Na Sveti Gori pri Gorici so se spomnili na ustanovitev tednov duhovnosti v alpski gorski vasici Stržišče. Nekaj fotografij s srečanja objavljamo na tem mestu, več pa jih je na voljo na portalu gibanja Pot. Največ besed je bilo izrečenih o ustanovitelju Stržišča Vinku Kobalu. Poglejmo njegovo življenjsko pot, da bomo lažje razumeli polstoletno Pot. Članek je bil objavljen v dnevniku Primorske novice leta 2006 (ogled v PDF). Seveda je vsebina šla marsikomu od urednikov in novinarjev v nos. Zgodba se je slednjič končala, da sem moral novinarstvo obesiti na klin (2012), saj je bilo pritiskov preprosto preveč. 

Tovarišija, osvoboditev




Vinko Kobal ni bil samo človek, ki je začel zbujati slovenske kristjane, da so postali družbeno aktivni, ampak predvsem preprost primorski duhovnik, pravi naslednik čedermacev.

Svetogorski stržiški bend.
Konec druge svetovne vojne je 17-letnega Vinka Kobala našel v semenišču v Vidmu. Ko je dve leti kasneje postalo dokončno jasno, da bosta Gorica in Videm pripadla Italiji, ga nihče ni mogel zadržati, da ne bi študija bogoslovja nadaljeval v Ljubljani. Kasneje je o svoji odločitvi podvomil, saj ga tajna policija Udba ni le zasledovala in zasliševala, ampak tudi dvakrat zaprla. Takoj po duhovniškem posvečenju junija 1951 so ga zaprli in na novo mašo v rojstnem Vrhpolju se je moral tri mesece “pripravljati” v ječi.

Kobalizem

V Ročinj, svojo prvo župnijo, je prišel kot “mlad, suh, koščen fantič”, se spominja neka domačinka. “Kako so mu sobratje duhovniki očitali, ko se je udeležil prvega civilnega pogreba v domači fari,” opisuje odločen Kobalov značaj. Njegovi kritiki so kasneje za njegovo odločnost in vpliv skovali izraz “kobalizem”, kar je kot štos potem uporabljal prav Kobal sam.
Takoj je začel zbirati mlade veroučence, ki jih je spremljal tudi, ko so se razkropili po srednjih šolah. Mladinski verouk so zato imeli kar na (novo)goriški železniški postaji, v čakalnici tretjega razreda. Mlade je vozil tudi v hribe na taborjenja, kar je bilo pohujšljivo tako za pregovorno tradicionalne cerkvene oblasti kot za tajno policijo. Starim normam se je upiral predvsem s humorjem. “Kdor mi pove vic, ki ga še nisem slišal, mu plačam pivo,” se je rad pošalil z mladimi.

Stržišče je postalo duhovno središče

Teden mladinskega druženja v hribih v Stržišču pod Črno prstjo so poimenovali duhovne vaje, čeprav je bilo same molitve bolj malo. Na te poletne in zimske tedne duhovnosti je od leta 1965 vsako leto prišlo po več sto mladih iz vse Slovenije in zamejstva. Število je naraščalo, zato so podobne tedne začeli organizirati po vsej Sloveniji. 
Velika večina duhovnikov je bilo
Primorcev.
Monsinjor Kobal je bistveno vplival na vzgojo krščanskih laikov v povojnem času. Ob njem so rasli številni intelektualci, ki so pomembno sooblikovali prehod iz komunizma v demokracijo. Če se omejimo samo na politike, katerih imena (pač) najbolj poznamo: Janez in Marjan Podobnik, Alojz Peterle, Edvard Stanič … V Stržišče so hodili skoraj vsi pomembni primorski krščanski intelektualci.
Vinko je skoraj vsako leto izdal pesmarico s pesmimi za mlade, ki so jih mladi ob kitari prepevali na duhovnih vajah. Sčasoma so te verske popevke postale znane po vsej Sloveniji in so še danes pomemben del mladinske pastorale.

Gorska tovarišija

Gore so bile Kobalova ljubezen, ki jo je učinkovito prenašal na mlade. Enodnevni izlet na Rodico in Črno prst je še danes sestavni del duhovnih vaj. Pri tem ne gre samo za rekreacijo in športnega duha, ampak za vzgojo. Deset težkih nahrbtnikov, v katerih je voda, si mladi izmenjujejo in tako v praksi preizkušajo krščanskega duha oziroma solidarnost, tovarištvo in prijateljstvo.
Tovarišija ali druščina je bilo temeljno vodilo Kobalove duhovnosti. Po zgledu pokojnega italijanskega duhovnika Luigija Giussanija je mlade navduševal za skupnost. Druga njegova temeljna ideja je bila osvoboditev, kar pomeni osvoboditi se tradicije in si tradicionalne prijeme ponovno osmisliti.
Obe ideji je v svoje gibanje Skupnost in osvoboditev (Communione e liberazione, CL) vgradil že Giussani in ustvaril tovarišijo, ki je postala pomemben del italijanske družbe. Kritiki jim očitajo vpliv na politiko, ki je bila do propada krščanske demokracije (Democrazia Cristiana) posebej velik.
Kmalu po Kobalovi smrti se je njegovo gibanje Pot razdelilo v dve skupini. Ali bolje, ena skupinica se je odločila, da se bo bolj povezala s CL in sledila njegovi praksi. Matična skupina deluje kot društvo, čeprav je izven formalnega društva veliko laikov in duhovnikov, ki se udeležujejo duhovnih vaj in različnih srečanj. Gibanje je najmočnejše na Primorskem in v osrednji Sloveniji.
Stržišče tudi danes oskrbuje Kobal,
a Danilo Kobal, župnik v Podbrdu.
Kobal ni izbral svojega naslednika, ampak si je njegove naloge razdelilo več duhovnikov. Sadovi njegovega dela pa bodo tako v slovenski družbi kot Cerkvi vidni še dolgo.

Več avtorjevih člankov o Vinku Kobalu: KLIK




Janez Zdešar je pred odhodom v
lemenat velikokrat bil v Stržišču.
Cvetko Valič.





Tomaž Kodrič s kadilnico.


Vinko Lapajne in Lojze Kržišnik.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…