Preskoči na glavno vsebino

V Ljubljani se bodo spomnili Tigra

Gibanje 13. maj organizira spominsko slovesnost kot poklon tigrovcem in vsem žrtvam fašizma. Prireditev bo v nedeljo 6. septembra ob 11. uri pred ljubljansko Univerzo na Kongresnem trgu. Tam je namreč že več let precej neopazen spomenik bazoviškim žrtvam (na fotografijah).
Na slovesnosti bodo peli primorsko himno Bazovica. Naj omenimo, da je pesem Vstala Primorska, ki jo mnogi štejejo za primorsko himno, dejansko plagiat Bazovice: refren so vzeli iz Bazovice, besedilo pa napisali šele več let po koncu vojne.
Vili Kovačič iz Gibanja 13. maj pravi: "Zapeli bomo tudi pesmi Rož, Podjuna, Zila, Lipa zelenela je in Prišla bo pomlad. Recitirali bomo pesmi v spomin bazoviškim žrtvam, prvi odporniški žrtvi Danilu Zelenu in vsem tigrovcem. Spregovorili bodo tudi sorodniki in znanci bazoviških junakov. Spomnili pa se bomo tudi na druge zamolčane antifašiste. Namesto rabljev in funkcionarjev je čas, da spregovorijo prizadeti ljudje
. Zato polaganja vencev ne bo. Bomo pa jasno povedali svoja stališča."
Zakaj ravno Tigr? Organizatorji poudarjajo, da gre za neideološko obarvano odporniško gibanje, v katerem so bili Primorci vseh svetovnih nazorov. To pa je šlo, kot ugotavljajo mnogi zgodovinarji, partiji in partizanom v nos. To je vzrok, da je mnoge tigrovce v partizanskih vrstah pokončala partizanska roka. "Antifašizem ni bil vsiljen, ampak spontan in iz trpljenja rojen organiziran ljudski odpor. To je pravi zgled pluralnosti in sodelovanja v različnosti, tudi za današnji čas. Brez tega bomo obsojeni na vegetiranje in propad," poudarja Kovačič.
Gibanje se zavzema, da bi 13. maj postal državni praznik. Zahteva tudi, da se po tolikih desetletjih končno v Ljubljani pred predsedniško palačo postavi spomenik Danilu Zelenu in prvemu antifašizmu v Evropi.
Več o bazoviških žrtvah fašizma iz daljnega leta 1930 je objavljeno tudi v članku "Pomor, ki je zanetil odpor" (KLIK).
O razlikah med 27. aprilom in 13. majem smo pred leti pisali tudi v kolumni na Planetu Siol (KLIK). 
Mimogrede, še več kolumen in komentarjev z zgodovinsko, politično in hudomušno vsebino je bilo objavljeno v knjigi Protestantino, ki jo za 15 evrov (poštnina je vključena v ceno) dobite, če jo naročite na naslov: 
adam.mamic@gmail.com
Več o knjigi: www.tinomamic.eu


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…