Preskoči na glavno vsebino

V Ljubljani se bodo spomnili Tigra

Gibanje 13. maj organizira spominsko slovesnost kot poklon tigrovcem in vsem žrtvam fašizma. Prireditev bo v nedeljo 6. septembra ob 11. uri pred ljubljansko Univerzo na Kongresnem trgu. Tam je namreč že več let precej neopazen spomenik bazoviškim žrtvam (na fotografijah).
Na slovesnosti bodo peli primorsko himno Bazovica. Naj omenimo, da je pesem Vstala Primorska, ki jo mnogi štejejo za primorsko himno, dejansko plagiat Bazovice: refren so vzeli iz Bazovice, besedilo pa napisali šele več let po koncu vojne.
Vili Kovačič iz Gibanja 13. maj pravi: "Zapeli bomo tudi pesmi Rož, Podjuna, Zila, Lipa zelenela je in Prišla bo pomlad. Recitirali bomo pesmi v spomin bazoviškim žrtvam, prvi odporniški žrtvi Danilu Zelenu in vsem tigrovcem. Spregovorili bodo tudi sorodniki in znanci bazoviških junakov. Spomnili pa se bomo tudi na druge zamolčane antifašiste. Namesto rabljev in funkcionarjev je čas, da spregovorijo prizadeti ljudje
. Zato polaganja vencev ne bo. Bomo pa jasno povedali svoja stališča."
Zakaj ravno Tigr? Organizatorji poudarjajo, da gre za neideološko obarvano odporniško gibanje, v katerem so bili Primorci vseh svetovnih nazorov. To pa je šlo, kot ugotavljajo mnogi zgodovinarji, partiji in partizanom v nos. To je vzrok, da je mnoge tigrovce v partizanskih vrstah pokončala partizanska roka. "Antifašizem ni bil vsiljen, ampak spontan in iz trpljenja rojen organiziran ljudski odpor. To je pravi zgled pluralnosti in sodelovanja v različnosti, tudi za današnji čas. Brez tega bomo obsojeni na vegetiranje in propad," poudarja Kovačič.
Gibanje se zavzema, da bi 13. maj postal državni praznik. Zahteva tudi, da se po tolikih desetletjih končno v Ljubljani pred predsedniško palačo postavi spomenik Danilu Zelenu in prvemu antifašizmu v Evropi.
Več o bazoviških žrtvah fašizma iz daljnega leta 1930 je objavljeno tudi v članku "Pomor, ki je zanetil odpor" (KLIK).
O razlikah med 27. aprilom in 13. majem smo pred leti pisali tudi v kolumni na Planetu Siol (KLIK). 
Mimogrede, še več kolumen in komentarjev z zgodovinsko, politično in hudomušno vsebino je bilo objavljeno v knjigi Protestantino, ki jo za 15 evrov (poštnina je vključena v ceno) dobite, če jo naročite na naslov: 
adam.mamic@gmail.com
Več o knjigi: www.tinomamic.eu


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v torek, 16. januarja ob 19.15, skupaj z Bernardom Brščičem. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je treba omejiti in po zgledu Francije začeti omogočati mladim družinam, da se lahko odločijo za otroke. Priseljevanje je treba tako prilagoditi, da imajo prednost ljudje s podobnimi navadami, jezikom in kulturo. Ukrajinci, Makedonci ali Bošnjaki bi se bistveno hitreje integrirali v slovensko družbo kot pa Arabci. Hkrati je treba priseljencem dati možnost, da se integrirajo v slovensko družbo in enakopravno uveljavijo. Začeti se je treba borit proti getoizaciji ljudi samo zato, ker so se njihovi starši rodili 300 km stran. Država bi morala spodbujati priseljence, da ne p…

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…