Preskoči na glavno vsebino

Anonimnost je strahopetnost in le izjemoma nuja


Velikokrat dobim anonimne komentarje na moje izjave. Skušam se držati pravila, da Anonimnežem ne odgovarjam. Če sem sam nekaj povedal glasno in se zato izpostavil, ne bom pristal na dialog z Skritežem. Prevečkrat sem jih dobil po glavi zaradi odkrite besede, da bi spoštoval ljudi, ki mislijo podobno, a si zaradi svojega lastnega ugodja ne upajo povedati.
Res je, včasih brez anonimnosti ne gre. V nevarnosti je lahko tudi življenje ali eksistenca. A to so izjeme, ki potrjujejo pravilo.
Včasih dobim pisma, anonimna, kajpada, v podobnem slogu:
"Spoštovani! Najprej vas moram pohvaliti. Rad vas čitam, rad poslušam vaše komentarje, če ravno se vedno z vami ne strinjam. Prav eno takšnih nestrinjanj z vami je vprašanje anonimnosti komentatorejev. Sam sem pristaš anonimnosti, saj menim, da ni bistvene razlike med anonimnim in med predstavljenim komentatorjem. V Sloveniji je približno 1,5 mio potencialnih komentatorjev. V svetu pa kar nekaj milijard. Povprečni človek obvlada in pozna pribižno 1.000 oseb, se pravi, da lahko preprozna okrog 1.000 komentatorejev, vsi ostali pa so zanj anonimni, če ravno se predstavljajo z imenom in priimkom in še sliko lahko priložijo h komentarju. Torej zaradi tega dejstva me ne morete prepričati, da je anonimnsot škodljiva. Vsak komemtator ima svoj stil in v glavnem izraža svoja stališča, ki se med seboj bistveno ne spreminjajo. Če se predstavlja, ali če je anonimen, vemo kakšne vrste komentar piše in poznamo njegova stališča. Bistveno pa je, ali lahko vstopimo v polemiko, v razpravo in komentar na Spopad ide(ologi)j"
Anonimnežu, ki si mi ni upal svojega imena zaupati niti zasebno, pač nisem odgovoril, ker so moja stališča jasna. Pa tudi če bi mu hotel odgovoriti, mu ne bi mogel, saj mi ni pustil kontakta.
Na spletu je daleč preveč zmerjanj, ki so s strani anonimnežev praviloma veliko hujša od tistih podpisanih. Zato anonimnost še naprej zavračam in debato z anonimneži spoštljivo odklanjam.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost danes ob 19.15. Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi.

Duhovniki doživljajo velike pritiske. Zaradi demografskih sprememb in birokracije so vse bolj obremenjeni. Večinoma preobremenjeni, velikorkat izgoreli. A ostajajo tiho in delajo naprej. Mediji so do njih neprizanesljivi in velikokrat sovražni.  V zadnjih letih pa jim največ škode naredi peščica homoseksualno aktivnih duhovnikov, kar je glavni vzrok za pedofiliske zločine. Slovenski škofje bi zato morali duhovnike bolj zaščititi, predvsem tako, da bi brezkompromisno začeli boj proti homoseksualnemu lobiju.
(Danev v Faktorju ob 19.15.)
Šoltes je kot politik zelo priljuden in všečen. Daje vtis zmernega in razumnega politika. To je za Slovenijo dobro. Hkrati pa to pomeni tudi, da gre bolj za politika ki govori, kot…

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF).
Tovariš Tit Turnšek,

Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani.

Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slovenska…