Vladimir Truhlar je korakal pred časom in ostal moteč tudi po smrti

V najznamenitejši hiši v Divači, Škrateljnovi domačiji, je živela družina Truhlar z osmimi otroki. Zadnji med njimi, Vladimir, ki se je rodil pred točno 100 leti, je dosegel svetovno slavo kot predavatelj na rimski Gregoriani. Zavzemal se je za demokratični duh v Cerkvi.

Filozof, teolog in pesnik dr. Vladimir Truhlar se je rodil v družini železničarja češkega rodu Františka Truhlarja in Marije Malnerič, hčere divaškega župana. Njun osmi otrok Vladimir je na svet privekal 3. septembra 1912 v Gorici, kamor je bil prestavljen oče železničar. Družina pa se je morala tako kot mnoge druge primorske družine že kmalu ponovno seliti zaradi Soške fronte, tokrat na Jesenice. 

Vladimir Truhlar je študij začel na ljubljanski Teološki fakulteti, doktoriral pa na sloviti univerzi Gregoriana v Rimu, kjer je bil tudi posvečen v duhovnika (1939). Nato je vstopil v jezuitski red in za skoraj četrt stoletja postal profesor na Gregoriani. Pisal je v latinščini, njegova dela pa so doživela številne prevode. Sodeloval je tudi s sedanjim papežem Josephom Ratzingerjem.

Karel Vladimir Truhlar, duhovnik, jezuit, pesnik, predavatelj na Gregoriani,
r. 3.9.1912 (Gorica),
+ 4.1.1977 (Longomoso, J. Tirolska)

Povezan je bil tudi z Alojzem Rebulo, ki je leto po Truhlarjevi vrnitvi v Slovenijo skupaj z Borisom Pahorjem objavil intervju z Edvardom Kocbekom (1975), ki je razkril pomor domobranskih ujetnikov v Rogu. Zaradi tega se je Truhlar znašel v nemilosti pri oblasti in pod udbovskim nadzorom.

Napredne ideje

V Sloveniji pa se je Truhlar neprijetno počutil tudi zaradi nesprejemanja njegovih idej, ki jih je razvijal na podlagi drugega vatikanskega koncila. Trdil je, da bi morala Cerkev privzeti duh demokracije in neposvečenim vernikom dovoliti sodelovanje pri vseh odločitvah. Demokracija namreč po njegovem mnenju ni v nasprotju z dejstvom, da je zaradi Kristusovega nauka v Cerkvi marsikaj vnaprej določeno in nesprejemljivo. Zaradi spora s takratnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem tudi pri Mohorjevi družbi ni mogel izdati pesniške zbirke in razmišljanj. A Truhlarjeva teologija drugim duhovnikom in škofom takrat ni bila najbolj pogodu. 

Predlani je v ZDA izšla knjiga o največjih slovenskih jezuitih: med peterico je tudi Truhlar ob boku Korošcu in Japlju. Med vsemi slovenskimi jezuiti v zadnjih 40 letih najbolj izstopata Vladimir Truhlar in slikar Marko Ivan Rupnik, zaradi »prodornosti, izvirnosti, premočrtne drznosti in širokega intelektualnega obzorja,« meni jezuit Marjan Kokalj.

Zaradi nasprotovanja kolegov in pritiskov oblasti se je Truhlar umaknil na Južno Tirolsko in že po nekaj mesecih umrl (1977).

Moteč tudi po smrti

Njegova teologija pa je komunistične oblasti motila tudi po njegovi smrti. Jezuit dr. Lojze Bratina je namreč kmalu po Truhlarjevi smrti izdal prevod njegove knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, ki je zmotila oblasti. “Da knjige ne bi mogli zapleniti, sem jo hitro razvozil po Sloveniji,” je včeraj povedal v Stomažu na Vipavskem rojeni Bratina. Zato se je znašel tudi na sodišču, kjer pa je dobil le pogojno kazen, je še povedal.

Stoto obletnico rojstva bodo obeležili z mašo v nedeljo zvečer v Dravljah v Ljubljani in simpozijem konec oktobra na ljubljanski Teološki fakulteti, je napovedal Bratina.

TINO MAMIĆ

 

objavljeno v dnevniku Primorske novice 31. avgusta 2012