Poboji: poti nazaj ni več

O temni plati bratomorne vojne se je začelo pisati in govoriti in tega se ne bo dalo več zaustaviti, je na večeru koprskega Kluba krščanskih izobražencev povedal mag. Renato Podbersič. Predstavil je tudi ponatis knjige Revolucionarno nasilje na Primorskem, ki je bila zaradi medijskih napadov nanjo s strani Primorskega dnevnika in Radia Koper zelo hitro razprodana.

»Čeprav je bila večina arhivskega
gradiva uničena, nekateri trdijo,
da celo 90 odstotkov, pa se še
 vedno najde cela vrsta novih
dokumentov. Poti nazaj ni več.
Duh je ušel iz steklenice in nič
 več ne bo kot prej,« je rekel
Podbersič.

Na dobro obiskanem srečanju v atriju študentskega doma Jadro in družbenega središča Rotunda v Kopru (14.01.2013) je Podbersič opisal nekaj zgovornih primerov revolucionarnega nasilja na Vipavskem in Goriškem. Umor Iva Brica sta pred očmi njegovih sinov na polju naredila 15- in 16-letna partizana domačina po ukazu Aleša Beblerja, ki ima še danes v skoraj vsakem primorskem kraju kako obeležje. Dne 2. junija 1943 sta ga hladnokrvno ustrelila v glavo z metra ali dveh metrov razdalje. V domačem Dornberku so potem partizanski sodelavci začeli širiti govorice, da je bil Bric sodelavec okupatorjev, čeprav je bil že pred vojno trn v peti fašistom, kar ga je stalo tudi konfinacije. “Njegov glavni greh je bilo odklanjanje komunizma in sodelovanje s krščansko-socialnim krogom dr. Janka Kralja”, je povedal Podbersič. Nameravali so tudi požgati njegovo domačijo, česar pa niso naredili, ker so domačini sočustvovali z žrtvijo.

Partizani so začeli

Še pred kapitulacijo Italije, ko domobranci sploh še niso bili niti ustanovljeni in na Primorskem ni bilo niti enega vaškega stražarja, so, kot pravi Podbersič, “partizanske sile na Goriškem ubile najmanj 75 dejanskih in namišljenih nasprotnikov med civilnim prebivalstvom”. Uglednim posameznikom, ki so odklanjali komunizem, so najprej ponujali sodelovanje, če so to odklonili, so jih pa likvidirali, je opisal Podbersič. V knjigi je objavil tudi poimenski seznam 364 civilnih žrtev partizanskega medvojnega nasilja v nekdanjih velikih občinah Ajdovščina in Nova Gorica. Med temi je okoli desetina Italijanov – družin, ki so se na Primorsko priselile v času fašizma.

V Kopru pri sv. Ani, kjer so bili v povojnih letih zapori,
danes domujejo frančiškani, študentski dom Jadro in
središče Rotunda. Večer je organiziral KKI.

Velik odmev knjige

“Knjiga je imela večji odmev, kot sem ga pričakoval. Nihče ni oporekal avtentičnosti niti enega samega dokumenta ali pričevanja. Strokovnih kritik ni bilo, kar pomeni, da niso našli nobene napake. Za osebne žalitve pa sem kritikom po svoje hvaležen, saj je bila knjiga po napadih takoj razprodana”, je nasmejal občinstvo novogoriški avtor knjige. Besede režiserja in zgodovinarja Jožeta Možine, ki je o knjigi napovedal, da bo “odločno zarezala in razprla težko in prašno železno zaveso, ki desetletja, tudi po letu 1990, vzdržuje farso o drugačni, skoraj idilični primorski narodno osvobodilni zgodovini”, so zamejskega zgodovinarja Jožeta Pirjevca tako razjezile, da jim je namenil kar dve glosi v Primorskem dnevniku. Radio Koper, ki je del nacionalne RTVS, pa je Podbersičevo knjigo predstavil le z omizjem, na katerega Podbersiča sploh povabili niso. Oddajo so takole napovedali: “Knjiga je dvignila kar nekaj prahu. V njej skuša avtor Renato Podbersič razbliniti mit o enotnosti Primorcev med NOV. Te enotnosti ni bilo, meni avtor, poveličevala naj bi jo partija. Naša gosta bosta zgodovinar Branko Marušič in predsednik Zveze borcev iz Renč Miran Pahor. Oddajo pripravlja Nataša Uršič”. Protesti zaradi povsem nenavadne predstavitve knjige niso zalegli. Tudi Programski svet, ki je po zakonu dolžan skrbeti za spoštovanje programskih standardov RTVS, se ni oglasil.

Edini novinar na dobro obiskanem večeru sredi Kopra
je bil - moderator 

Med poslušalci na prvi predstavitvi malce dopolnjenega ponatisa ni bilo niti enega novinarja novinarskih hiš, katerih prostori so oddaljeni le nekaj ulic stran od nekdanjih zaporov pri sv. Ani, kjer je potekal večer: Radio Koper, Radio Capodistria, Televizija Koper-Capodistria, Primorske novice, La Voce del Popolo, dopisništva STA, Dela in Dnevnika. Gre za medije, med katerimi prevladujejo tisti, ki se financirajo iz prispevka RTVS ali iz državnega proračuna. Dogodka tako ni zabeležil nihče, razen tednikov Novi Glas, Demokracija in Družina.

Poboji duhovnikov

Na Primorskem med drugo svetovno vojno sicer ni bilo takega pogroma proti duhovnikom, vseeno pa je izgubilo življenje sedem duhovnikov, redovnik in dva bogoslovca. 

»Partija je na Primorsko poslala svoje najboljše kadre. Še leto po začetku vojne je bilo med primorskimi partizani manj kot 50 komunistov. Primorska je bila sod smodnika s pripravljeno vžigalno vrvico. Uglednim ljudem, ki niso bili zagovorniki komunizma, so najprej ponudili sodelovanje, če to ni uspelo, pa so jih likvidirali,« je povedal Podbersič. V knjigi je objavil številne na novo odkrite dokumente o likvidacijah pa tudi veliko fotografij. Najbolj zgovorna sta poboja družin Bric in Brecelj, ki sta pozneje dali dva duhovnika, je poudaril novogoriški zgodovinar Podbersič. Napovedal je, da bodo v Študijskem centru za narodno spravo postopno izdali knjige, ki bodo obdelale vso Primorsko in vso Slovenijo. Sedaj pa že pripravlja knjigo o revolucionarnem nasilju na Tolminskem in Idrijskem.

Tino Mamić

Zapis je sestavljen iz objav v Družini, Novem Glasu in Demokraciji