08. marec 2017

Kaj pa dan moških?

Zanima me, kdaj bo napočil dan, ko bo v javnosti postavljena zahteva za enkopravnost moških. In da OZN poleg mednarodnega dneva žensk uvede tudi dan moških. Nekaj bom o tem spregovoril tudi v moji novi knjigi, ki se pripravlja na tisk.
Za pokušino je tu en odlomek:

V tem feminiziranem in poženščenem svetu si moramo moški in ženske
pravično razdeliti delo in odgovornosti. Prav je, da imamo v politiki ženske
kvote, saj politika ne sme biti le domena moških. Političarke v politiko
vnesejo kakovost. Enaka logika velja tudi na drugih področjih.

Zato je treba uvesti tudi moške kvote na področjih, kjer so bili moški skorajda
povsem izrinjeni. Med novimi sodniki, učitelji, vzgojitelji in zdravniki mora
zato biti vsaj tretjina moških. Enaka kvota bi morala veljati po vsej Evropi
tudi pri vpisih na gimnazije, pedagoško fakulteto, medicinsko fakulteto in
pravno fakulteto. Več moških učiteljev bi v pedagoški proces prineslo
novo kakovost.
Da morajo vzgajati tudi moški, ne le ženske, pa si nisem izmislil jaz, ampak
to trdi stroka. Kdor ne verjame, naj si prebere kakšno knjigo o tem.

V podobnem slogu je napisana tudi moja knjiga Protestantino, v kateri je precej kolumen in komentarjev. Knjigo sem založil sam. Od tega namreč živim. Vesel sem vsake pohvale, posebej konkretne - ko mi kdo knjigo naroči.

Knjigo Protestantino lahko naročite po e-pošti pri avtorju:
Cena: 15 evrov, poštnine ni.
Mediji o knjigi:
"Avtor se ne spušča v neko plehko kritizerstvo, pač pa je v njegovih prispevkih mogoče opaziti duhovitost in humor. In prav to je dodana vrednost njegovega pisanja. Lahko bi rekli, da vzpostavlja do družbenih pojavov podoben odnos kot pisatelj Drago Jančar, le da na drugačnem publicističnem nivoju, namreč takšnem, ki morda bolj ustreza širši publiki."  Časnik.si

"Obravnavana problematika je jasna in razumljiva, jezik je lep in berljiv in knjiga hitro zdrsne pod prsti bralca do konca."   Reporter

"Mamić je oster opazovalec družbene stvarnosti, velik borec za demokratične vrednote in neusmiljen kritik slovenske pohabljene tranzicijske demokracije. Je razgledan, ustvarjalen, pokončen, resnicoljuben in samozavesten ter se ne da pokoriti nikomur. Pri tem je sposoben tudi velikih tveganj. Ko so mu npr. zadrti levaki na Primorskih novicah zaradi te njegove drže prepovedali pisati politične komentarje in ga nato še pregnali z mesta odgovornega urednika, se ni cmeril ali potuhnil, ampak je pobral svoje stvari, odprl izhodna vrata časopisne hiše, jih zaloputnil za seboj od zunaj in se podal v negotovost. Ni se ustrašil niti tega, da ga doma čaka pet lačnih otroških ust. Pogumno se je podal na trg dela, da si tam utrte svoj življenjski prostor, raje lačen, kot hlapec."  Novi Glas

"Kolumna 'Poteptani simboli' ga je stala kariere, saj je takoj po objavi koprski župan Boris Popović zahteval in dosegel njegovo odstavitev z mesta odgovornega urednika Primorskih novic."   Mojaobčina.si

"Zapisi so vzeti iz vsakdanjega življenje slehernika, opisujejo naš razdrobljeni svet, običajni problemi so opisani s ščepcem humorja. Odlikuje ga neposrednost, iskrenost pa tudi iskrivost in na čase hudomušnost, s katero se sooča tako z vsakdanjostmi moža in očeta štirih otrok kot tudi navadnega človeka, občana in ne nazadnje državljana."    Ajdovske novice

"Mamić jasno izraža svoja stališča, je brez dlake na jeziku, zavezan resnici tudi glede dogajanj v Cerkvi. Kot demokrat je kritičen do oblasti in dogajanja v družbi. Predvsem pa do stvari, ki zadevajo vsakega posameznika  in se vsakemu zgodijo, a je nemočen zaradi moči, ki jo imajo veliki sistemi."    Primorske novice
Picture

01. marec 2017

Meškova priznanja ZNP 2016: Pahor, Brecelj in Areh

Častno meškovo priznanje za življenjsko delo je letos dobil akademik Boris Pahor (103). Za posebne dosežke pa sta priznanji dobila dr. Valentin Areh in Martin Brecelj. 
Združenje novinarjev in publicistov vsako leto podeljuje Častna priznanja Boruta Meška, s katerimi skuša opozoriti na dosežke publicistov in novinarjev, ki so neupravičeno prezrti in neopaženi. 
Podelitev je bil v dveh delih, saj smo Borisu Pahorju hoteli prihraniti pot v Ljubljano. Zato smo mu priznanje izročili doma v Kontovelu pri Trstu, kjer okreva po operaciji.
Boris Pahor prejema Meškovo priznanje iz rok
Urške Makovec in Tina Mamića. Foto: Erika Jazbar
"V Sloveniji se o reviji Zaliv še danes veliko ne ve. Celo Wikipedija ugotavlja, da se »delež revije za razvoj slovenske demokracije premalo omenja«. Boris Pahor ni le izjemen pisatelj in mislec, ampak eden od ustvarjalcev demokratične in samostojne Slovenije. Glasnik medijske svobode," stoji v utemeljitvi priznanja. 
Priznanje sta mu izročila predsednica Upravnega odbora Častnega priznanja Boruta Meška Urška Makovec in predsednik ZNP Tino Mamić. Prisotna je bila tudi ekipa slovenskega programa RAI z novinarko Eriko Jazbar. Poročilo o dogodku je objavljeno na internetu v zamejskem slovenskem TV dnevniku: KLIK
Boris Pahor je bil priznanja vesel in se je zanj zahvalil. Izrazil je upanje, da bi prizadevanja ZNP obrodila sadove, hkrati pa je skeptičen zaradi medijsko političnih razmer v Sloveniji. Dejal je, da je ZNP na pravi poti. Poudaril je, da je ZNP mlajša organizacija, ki si prizadeva za resnico in pravico, kar bi moral biti cilj vseh mladih. Na srce pa je vsem položil, naj nikoli ne pozabimo na svoj jezik in svoj narod, saj bi sicer svet postal ena sama puščoba.
Boris Pahor z Meškovim priznanjem. Utemeljitev: KLIK
 Foto: Erika Jazbar
Sledila je uradna slovesnost v Ljubljani, ko sta častni priznanji dobila še Martin Brecelj in dr. Valentin Areh. Brecelj kot avtor odmevne knjige Anatomija političnega zločina za pomemben prispevek pri razkrivanju slovenske polpretekle zgodovine. Areh pa kot avtor odmevnega dokumentarnega filma o zgodovini jugoslovanske ljudske armade (JLA) za izstopajoče dosežke na področju dokumentarnega filma.
Na slovesnosti je predsednik ZNP Tino Mamić dejal:
"Spoštovane dame, spoštovani gospodje,
Prireditev smo začeli s himno v izvedbi, ki jo že leta in leta predlaga Boris Pahor. Pravi namreč, da moramo zaradi Prešernevega sporočila in lastne narodne identitete v himno svoje države umestiti tudi svojo državo. Čeprav se to zdi logično pa naša družba nima posluha za to. Na tem mestu smo Vam dolžni opravičilo, saj smo v vabilu za prireditev napisali, da bo tu gostoval pevski zbor Vinko Vodopivec. A se je zapletlo, ko se nismo mogli dogovoriti, da bi zapeli obe kitici himne. Najprej niso hoteli, potem pa so pojasnili, da ne znajo druge kitice.
Slovesna razglasitev in podelitev priznanj v Ljubljani.
Fotografija iz članka o slovesnosti v Demokraciji: KLIK
O dogodku so malce nenavadno poročali tudi v Odmevih
na nacionalni RTVS: KLIK
Problem je seveda globlji. Eden od glavnih vzrokov pa se skriva v medijih. Namesto, da bi mediji poročali o politiki, skušajo nekateri mediji politiko ustvarjati. Ne le v Sloveniji, kakopak. A vendar je medijska svoboda v Sloveniji bistveno bolj okrnjena kot v katerikoli državi EU. Podatek je zaskrbljujoč. A vendar o tem dominantni slovenski mediji ne poročajo. 
V takem prostoru so zato medijski glasovi svobode in demokracije še toliko bolj pomembni. Zato je pomembno obujati spomin na Boruta Meška, ki je za medijsko svobodo povsem izgorel. Pomagati moramo sodobnim meškom, ki jih je vsako leto več. 
Politiki in uredniki na svobodnomisleče novinarje ne pristiskajo samo z mobingom. Kazni za izražanje svobodne misli so hujše. Ljudi mečejo na cesto, pa čeprav gre za najbolj brane novinarje. Fotograf, ki je razkrinkal poilitično ozadje predsednice vlade, je izgubil zaslužek in je moral s trebuhom za kruhom v svet. Doma pa mu sodijo in mu grozijo celo s pogojnim zaporom. Ne, to ni zgodba kakega slovenskega izseljenstva s konca 19. stoletja. To se dogaja danes, leta 2017, v demokratični in svobodni Sloveniji fotografu Janiju Božiču. 
Pahor je vodstvu ZNP položil na srce,
naj si prizadevajo za slovenstvo in slovenski jezik.
Ali bo prihodnost boljša ali ne, si težko odgovorimo. Glede na družbene in demografske spremembe dežele pod Triglavom nimamo velikega upanja. A to pravzaprav niti ni važno. Človek mora narediti, kar mu narekuje vest, ne pa strahovi sodobnega sveta. Tako kot pravi naš veliki poet, goriški slavček: 
Dolžan ni samo kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan!
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi,
a delo in trud ti nebo blagoslovi!"


Meškovo priznanje Borisu Pahorju, utemeljitev

Akademik Boris Pahor je eden od Slovencev, ki so zelo pomembno oblikovali celoten slovenski kulturni in družbeni prostor. Veliki pisatelj in mislec je v zadnjih letih tudi v slovenskih medijih dobil več prostora. A vendar se težko znebimo pomisleka, da ga je osrednja Slovenija spoznala šele, ko so mu priznanje dali v Parizu.
Ob njegovem bogatem leposlovnem opusu, izjemni življenjski zgodbi antifašista, ki je preživel fašizem in koncentracijsko taborišče, in mnogih prodornih mislih o slovenski politiki, državi in družbi, pa skorajda pozabljamo na njegove zasluge za slovensko demokracijo.
Kot je sam Boris Pahor povedal, je 24 let z ženino pomočjo izdajal revijo Zaliv. S tem se je upiral »nadaljevanju fašistične mentalitete v razmerju do slovenskega prebivalstva v Italiji« in hkrati za »odklon od komunistične vladavine«. Revija je z eseji, polemikami in dnevniki razbijala enoumje in ustvarjala prostor svobodnega medijskega prostora. Boris Pahor je skupaj z Alojzem Rebulo objavil intervju z Edvardom Kocbekom, ki je tako prvič povedal za povojne izvensodne poboje. Ta zapis je eden od temeljev slovenske demokracije, saj je tako razburkal deželo pod Triglavom, da so oblasti prepovedale tako Zaliv kot vstop Borisa Pahorja v državo. V zaporu pa sta posledično pristala Viktor Blažič in Franc Miklavčič. Tema povojnih pobojev je med slovenskimi intelektualci postala vroča tema, ki se ni ohladila vse do uvedbe demokracije in osamosvojitve. Bila je rdeča nit vseh prizadevanj Slovencev za demokracijo in samostojnost.
Pahor je dolgo prepričeval Kocbeka, naj javno pove za poboje. Intervju je nastajal kar pet let. Boris Pahor je vedel, da brez pluralizma ni napredka. Kot človek dejanj pa ni ostal tiho kot mnogi drugi intelektualci, ampak se je za pluralizem tudi dejavno zavzemal. Ne brez nevarnosti, saj je jugoslovanska tajna policija (t.i. Udba) v Trstu aktivno delovala. Večkrat je tajno preiskovala tudi pri Pahorju.
V Sloveniji se o reviji Zaliv še danes veliko ne ve. Celo Wikipedija ugotavlja, da se »delež revije za razvoj slovenske demokracije premalo omenja«.
Boris Pahor ni le izjemen pisatelj in mislec, ampak eden od ustvarjalcev demokratične in samostojne Slovenije. Glasnik medijske svobode.

Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) je zato v veliko čast Borisu Pahorju podeliti Častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo pri uveljavljanju svobode govora, demokracije in narodne zavesti.
Tino Mamić
Predsednik ZNP
Urška Makovec
Predsednica Upravnega odbora Častnega priznanja Boruta Meška

14. februar 2017

Novinarje mečejo proč kot stare kalcjete

V odddaji Odmevi na TVS je precej zanimanja požela debata o tem, zakaj Delo odpušča. 
Tak razplet sem napovedal že pred leti. Ista zgodba se bo ponovila tudi na drugih medijih. Nihče pa si s prstom ne upa pokazati na povezavo do stricev iz ozadja. Prav ti so ukazali Petriču, da je kupil Delo. 

Ker je zmanjkalo denarja, žrtve niso več pomembne. Odvečne novinarje Petrič (ne brez pristanka stricev, tudi njegovega "šefa" v F 21) sedaj mečejo proč. Kot stare kalcjete.


Posnetek oddaje je tukajle: KLIK