30. november 2016

Predsednik Republike se je poklonil Slovencem v Buenos Airesu

Po obisku Predsednika Republike v Buenos Airesu, ki ga imam za prelomnico v odnosu naše države do izseljencev pa tudi tu njih zgodovine, sem napisal komentar (KLIK). Zaradi pohvale tega dejanja sem slišal precej kritik ljudi iz pomladnega tabora kakor tudi s strani nekaterih nacionalistov. Seveda ni nihče kaj veliko argumentiral, zato me niti ni mogel prepričati, da bi spremenil mnenje.

Iz Argentine pa se mi je oglasil Martin Selan, ki je dogodek opisal in poslikal. Na tem mestu ga objavljam, saj je prav, da se o dobrih stvareh veliko govori.

Predsednik v Slovenski hiši

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 22. septembra 2016 z uradnim spremstvom obiskal Slovensko hišo v Buenos Airesu.
Pri vhodu sta delegacijo sprejela predsednik Zedinjene Slovenije (ZS) Jure Komar in delegat za slovensko dušnopastirstvo v Argentini, msgr. Jure Rode. Na dvorišču pa so jih pričakali odborniki ZS in drugi obiskovalci. Ustavili so pred spomenikom, kjer je bil položen šopek z minuto molka. Po poklonu so vsi vstopili v dvorano škofa Rožmana. Sledil je petje himen in pozdrav predsednika društva ZS nato so pa odborniki darovali predsedniku Pahorju priložnostno plaketo in slovenski prevod Martina Fierra.
Minister za Slovence v Zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in dr. Zvone Žigon sta za tem podelila priznanje Zvezi slovenskih mater in žena ob 50. letnici delovanja. Alenka Prijatelj je zatem tudi pozdravila v imenu vodstva šolskega referata. Sledil je nastop otrok tretje in že četrte generacije pod vodstvom Marcela Brule, ki je Pahorja vidno ganil.
Predsednik Pahor je nato stopil k mikrofonu in nagovoril navzoče ter podaril slovenski skupnosti v Argentini slovensko zastavo, posebno protokolarno darilo za zasluge ob osamosvojitvi Slovenije. Sledil je fotografiranje z otroki in učitlelji. Pahor in uradno spremstvo so po končani prireditvi obiskali še cerkev Marije Pomagaj in šolske prostore, nato pa zaključili sprehod v jedilnici ob razgovoru z odborniki in sodelavci Zedinjene Slovenije.
Martin Selan







29. november 2016

Manžan: rodila se je tradicija

Šagra septembra 2016
Istrska vasica Manžan je v letih po drugi svetovni vojni iz starega jedra vasi izgubila skoraj vse prebivalce. Mnogi so se preselili v nove hiše v bližino glavne ceste proti Kopru. V vas pa so se priselili, tako kot tudi sicer v Slovensko Istro, ljudje od vsepovsod. Največ seveda iz hrvaške Istre in celinske Slovenije, veliko pa tudi iz Hrvaške in Bosne.
Vas je bila del župnije Pomjan, kjer je pred pol stoletja služboval največji pesnik Slovenske Istre, duhovnik Alojz Kocjančič. Zaradi strme poti do Pomjana in nove ceste proti Kopru se je vas navezala na mesto. 
Prefarali so ga
Manžan so zato prefarali, kot bi rekli po domače, in ga pripojili stolni župniji v Kopru. Kolovozna pot do Pomjana, po kateri se je med drugo svetovno vojno peljal celo nemški vojaški tovornjak, se je spremenila v malodane planinsko pot – edina prevozna sredstva po njej so le še redka gorska kolesa in hrumeči športni motorji, ki vozijo po ilegalni gozdni motokros progi.
Spalno naselje
Stara vas je tako kot mnoge druge na novo poseljene vasi v bližini mest postala koprsko spalno naselje. Zaspala pa je tudi infrastruktura, saj so bili vaščani dolga leta kot slepo črevo mestnega kanalizacijskega, vodovodnega, električnega in telefonskega omrežja. V zadnjih letih se je vse skupaj precej popravilo – z izjemo poškodovane in ob deževjih poplavljane ceste. V vasi tudi ni nobenega igrišča in ne parkirišča. So pa mestne oblasti postavile dve tabli, ki prepovedujeta parkiranje. 
Nadangel Mihael prebuja vas
Barve jeseni na Manžanu Več: KLIK
Vaščani so se pred tremi leti na pobudo župnika dogovorili, da bi si izbrali zavetnika. Odločili so se za nadangela Mihaela, ki je, tako kot pomjanski zavetnik sv. Jurij, zmagovalec nad zlom. Hkrati je zelo spoštovan tudi med pravoslavnimi kristjani, spoštujejo pa ga tudi muslimani. V vasi so namreč med priseljenci tudi pravoslavni Bosanski Srbi in muslimanski Bošnjaki. 
Od takrat imajo na Manžanu konec septembra tudi šagro ali žegnanje, kot se prazniku vaškega patrona reče v osrednji Sloveniji. Letos je mašo na odprtem, tik mesta, kjer je pred desetletji stala kapelica, daroval stolni župnik dr. Primož Krečič. 
Z Manžana se vidita Triglav in morje
Mavrica od neba
do Manžana
Še več ljudi kot pri maši v čast svetemu Mihaelu pa se na veliko soboto zbere ob blagoslovu velikonočnih jedil. Oba dogodka sta rodila nov tradicijo, ki združuje ljudi z Manžana, verne in manj verne, različnih običajev, značajev in omik.
Ob cesti sredi vasi pa že nekaj let vsakega obiskovalca vasi pozdravlja - Marija Manžanska... več KLIK

Tino Mamić

22. november 2016

Javni RTV servisi u postkomunističkim državama, slovenski primjer

Hrvatski novinari i publicisti (HNiP) imaju čast pozvati Vas na predavanje i razgovor na temu


Javni RTV servisi u postkomunističkim državama, slovenski primjer


u četvrtak, 24. studenog 2016. u 19 sati, 
u Europskom domu Zagreb, Jurišićeva 1/1 .


Predavanje će održati 
Jože Možina (1968) i Tino Mamić* (1972), 

slovenski povjesničari, publicisti i novinari,
osnivači slovenskog Udruženja novinara i publicista (Združenje novinarjev in publicistov) i posvećeni borbi za slobodu medija u Sloveniji te stvarnom pluralizmu mišljenja.
Ovim će se predavanjem hrvatskoj publici približiti stanje medija i javnog servisa u susjednoj državi, a nakon njega će publika moći postavljati pitanja gostima.

Moderatorica će biti predsjednica HNiPa 
Katja Kušec.
Predavanje "Javni RTV servisi u postkomunističkim državama, slovenski primjer" održat će se na hrvatskom jeziku.
Gostovanje je ostvareno uz financijsku potporu Grada Zagreba i Službe za promicanje ljudskih prava i ravnopravnosti spolova, odnose s nacionalnim manjinama i vjerskim zajednicama i razvoj civilnog društva.

* Ne, Tino mamić nije u rodu sa Zdravkom Mamićem. To dokazuje rodovnik do 1680.

Javni RTV servisi v postkomunističnih državah, slovenski primer

HNiP (Hrvatski novinari i publicisti) v sodelovanju s Mestom Zagreb 
vabijo na predavanje dr. Jožeta Možine in Tina Mamića
z naslovom

"Javni RTV servisi v postkomunističnih državah, slovenski primer"

Večer bo vodila Katja Kušec, predsednica HNiP.

Prireditev, na kateri bodo gostoma vprašanja lahko postavljali tudi obiskovalci, 
bo na glavnem mestnem trgu v Zagrebu (Trg Bana Jelačića) v Evropski hiši
v četrtek, 24. oktobra 2016, ob 19. uri. 

Gostovanje sta finančno podprla Mesto Zagreb in Urad za promocijo človekovih pravic in enakopravnost spolov, odnose z narodnimi manjšinami in verskimi skupnostmi ter razvoj civilne družbe.

Vstop prost.

HNiP (KLIK)