14. februar 2017

Novinarje mečejo proč kot stare kalcjete

V odddaji Odmevi na TVS je precej zanimanja požela debata o tem, zakaj Delo odpušča. 
Tak razplet sem napovedal že pred leti. Ista zgodba se bo ponovila tudi na drugih medijih. Nihče pa si s prstom ne upa pokazati na povezavo do stricev iz ozadja. Prav ti so ukazali Petriču, da je kupil Delo. 

Ker je zmanjkalo denarja, žrtve niso več pomembne. Odvečne novinarje Petrič (ne brez pristanka stricev, tudi njegovega "šefa" v F 21) sedaj mečejo proč. Kot stare kalcjete.


Posnetek oddaje je tukajle: KLIK

13. februar 2017

Zdrava kmečka pamet ve odgovor

Danes sem dobil vprašanje novinarja Kanala A glede nekega grozljivega posnetka, ki kroži po FB. Sprašuje me, kaj lahko ZNP naredi, da se posnetek umakne. Odgovoril sem mu takole.
Grafit in FB
FB je tako kot sosedov zid. Združenju novinarjev in publicistov se ukvarja z mediji, ne pa z grafiti na sosedovem zidu. Sicer je res, da je med FB in klasičnimi mediji bolj nejasna meja kot med betonskim zidom in televizijo.
A vendar FB ne moremo jemati enako kot medij, ampak bolj kot zid.
Državni organi se ne zganejo, ko se krši ustavo
V naši državi velikokrat pozabljamo na ustavo. Zdrava kmečka pamet lahko že na podlagi ustave hitro ugotovi, če grafit krši ustavo. Če žali, če ščuva k sovraštvu, če krši svobodo izražanja. Žal pe zdrave kmečke pameti v nekaterih državnih organih zelo primanjkuje, če se spomnimo, kako se ni dalo ničesar ukrepati zoper grožnje z natikanjem na kol novinarju Gašperju Blažiču.
Minister Gregor pa nič
Na vse to smo že večkrat opozorili. A zgodilo se ni nič. Sovražni govor ostaja nezakoznovan, če je le uperjem proti ljudem, ki niso del vladajoče in gospodarske elite.

Tino Mamić
predsednik ZNP

24. januar 2017

Vladni birokratizem omejuje medije (izjava)

Dopolnitve medijskega zakona si gotovo služijo ustavno presojo. Novi zakon, ki je nastal zaradi vladne ljubezni do birokratizma in zaradi lobiranja Sazasa, namreč posega v uredniško avtonomijo radijskih urednikov in novinarjev.
Male radijske postaje so, tako kot vsi lokalni mediji, v še večjem primežu sodobnih trendov, ki tarejo medijsko krajino. Namesto, da bi vlada medijem pomagala vsaj s poenostavljanjem zakonodaje, če že ne z nišjimi davki, nalaga medijem dodatne obremenitve.
Namesto, da bi se lotila monopolističnih prijemov Sazasa in vanj vnesla red in transparentnost, pikolovsko določa katero pesem lahko glasbeni urednik zavrti ob kateri uri.
Kvote slovenske glasbe so same po sebi koristne. A v slovenskem primeru temu ni tako, saj so kvote prinesle poplavo nekakovostnih glasbenih plagiatov grškega in turškega porekla. Kvote bi morale pomagati slovenski glasbi, ne pa pomagati pop glasbenikom samo, zato, ker ustvarjajo v Republiki Sloveniji. Slovenske ljudske in klasične glasbe zaradi veljavnega zakona ni niti za odstotek več. Čemu torej zakon služi? Oziroma, KOMU zakon služi?
Na jutrišnjo sejo komisije Državnega sveta so včeraj zvečer povabili tudi neobstoječe Društvo novinarjev in publicistov Slovenije (DNPS). Ker so pošto poslali na uradni naslov Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), so verjetno mislili na nas? Nismo namreč gotovi, saj tako državne institucije kot dominantni mediji zelo neradi pošiljajo vabila na naš naslov.

Tino Mamić
predsednik ZNP

www.znp.si

23. januar 2017

Darinka Bajec, na svidenje nad zvezdami!

Ni bolj primerne besede v teh trenutkih kot je besedna zveza za nebesa vipavskega mučenca Filipa Terčelja, "Nad zvezdami". Darinka Bajec je bila namreč sama zvezda, ki pa se je uspešno skrivala vse do svoje smrti. Tudi tisti, ki so jo poznali, niso vedeli vsega. Celo svetovni splet ne ve veliko. Ko sem pisal članek o njej za Novi Glas, ki bo še objavljen, sem naletel veliko pomembnih in zanimivih stvari.
Zato naj na tem mestu opozorimo na dva filma. O življenju in ustvarjanju Darinke in in njene sestre Pavle Bajca sta bili posneti tudi dve oddaji na nacionalni televiziji, ki sta dostopni tudi na internetu. Pavla je bila lanskega novembra gostja oddaje Pričevalci Jožeta Možine (KLIK), leta 2009 pa je bil na sveti večer na prvem programu Televizije Slovenije predvajan dokumentarni film “Ljubi Bog ji je dal tol’k’ talentov”, ki ga je naredila Romana Kocjančič (KLIK). 

O Darinki je za slovenski biografski leksikon geslo prispeval pokojni duhovnik Jožko Kragelj. Zapis najdemo tukajle: KLIK

Na tem mestu pa objavljamo še poslovilni govor predstojnice slovenskih šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Terezije Tomazin, ki ga je imela na pogrebu na Brezjah 21. januarja 2017.

V sredo, 18. januarja, zjutraj je tiho odšla v večno veselje s. Darinka Bajec. V veri in zaupanju je čakala na dan, ko bo Gospod spet prišel in jo vzel k sebi. Zelo je častila sv. Jožefa in Gospod je prišel ponjo prav v sredo, ko se mu še posebej priporočamo.

S. Darinka Bajec se je rodila 28. maja 1924 v Skriljah pri Ajdovščini. Že zelo zgodaj je zaznala Božji klic. Sama je takole povedala: »Imela sem 10 let, ko mi je bilo dano videti veličastni prizor redovne preobleke pri šolskih sestrah v Mariboru. To je ostalo v mojem spominu za vedno, in sklep, to bom tudi jaz«.

K šolskim sestram je prišla leta 1935. Njena priprava na redovni poklic se je zaradi druge svetovne vojne zavlekla vse do leta 1944, ko je 15. avgusta začela noviciat. Prve zaobljube je naredila 16. avgusta 1945 v Marijanišču v Ljubljani, večne pa 8. septembra 1953 v Grottaferrati pri Rimu.

Po noviciatu je bila v Marijanišču v Ljubljani nadzornica v internatu. Po  dveh letih je prišla v Repnje, kjer je bila v pomoč v samostanski hiši in na polju. Od leta 1949 do 1957 je svoj dar za umetnost izpopolnjevala najprej na Šoli za umetnostno obrt v Ljubljani in potem na Akademiji za umetnost v Beogradu. Nato je odšla na enoletno izpopolnjevanje v Sttutgart. Ko se je vrnila v domovino, je bila dve leti profesorica na Šoli za umetno obrt v Ljubljani. Kot štipendistka Unesca se je dve leti izpopolnjevala v Franciji. Imela je številne razstave keramike po vsem svetu. Poslikani keramični krožniki so ji prinesli največ mednarodnih priznanj, med drugimi tudi imenovanje za članico Honoris causa Accademie Tommaso Campanella v Rimu. Ustvarila je dokaj obsežen in zelo raznolik opus keramičnih stvaritev, med katerimi vodi religiozna tematika, vezana na tabernaklje, križeve pote.

Pri arhitektu Vurniku se je izpopolnjevala v mozaični tehniki. To tehniko je osvojila predvsem za krašenje cerkvenih pročelij in pokopaliških spomenikov. Najbolj poznano delo so gotovo po Vurnikovih načrtih narejeni mozaiki na brezjanski baziliki in kapelica Marije Pomagaj v atriju. Njeni mozaiki krasijo številne cerkve, kapelice in pokopališča ter privatne hiše. Kasneje se je posvetila reliefom in modeliranjem jaslic, kar je zahtevalo večjo delavnico. Zato se je po dvajsetih letih bivanja v Radovljici leta 1984 z dovoljenje predstojnic preselila v rojstno hišo v Skriljah, kjer je skupaj s s. Pavlo nadaljevala svojo umetniško pot. Pred dobrimi petimi meseci je prišla v skupnost na Brezje, kjer je z veliko hvaležnostjo sprejemala pomoč sester.

S. Darinka je bila širokosrčna, preprosta in plemenita žena. Razdajala se je vsakemu, s katerim se je srečala.  Njen dom je bil dom za otroke in družine. Gospodu je posvetila vse svoje življenje in mu 72 let sledila v redovnem poklicu z umetniškim ustvarjanjem. Glede poklica je rekla: »Mislim, da je redovni poklic nezaslužen Božji dar, za katerim stoji nekdo s svojim trpljenjem. Je zame velika skrivnost«.

Draga sestra Darinka, ko ste se srečali s svojim Ženinom, za vas ni več skrivnosti. Zdaj lahko uživate v večni lepoti. Hvaležne smo Bogu za vaše življenje in za umetniški dar, s katerim ste mu služili. Sedaj ko ste prestopili prag večnosti, prosite nebeškega Očeta, da bi se tudi me zavedale nezasluženega daru poklica. Bodite pri Bogu naša priprošnjica tudi za nove poklice. V molitvi se vas bomo rade spominjale in vas priporočale Božjemu usmiljenju.

Draga sestra Darinka, počivajte v miru.