17. januar 2017

Iz medijev za medije

V oddaji zasavske televizije ETV Iz medijev za medije gost Tino Mamić govori o vladinem vpletanju v delo RTVS, o ignoriranju 25. obletnice mednarodnega priznanja Slovenije, o vzroku za globoka notranja rivalstva v desnosredinskem političnem taboru, in še in še ...


Vabljeni k ogledu televizije ETV v 
ČET 20:45 in 
PET 8:15. 

Voditelj je urednik ETV Igor Gošte.

ETV je vidna na Telemachu na kanalu številka 100, sicer pa tudi tukajle: KLIK

Na spletu je na portalu Časnik.si na ogled tudi lanska oddaja, ki je je naredil Igor Gošte s Tinom Mamićem ob praznovanju srebrnega jubileja osamosvojitve. KLIK

23. december 2016

Novemu letu naproti

V teh za medije prelomnih časih prihaja novo leto, ki pa ne obeta kaj posebej dobrega za slovensko medijsko krajino. Bojimo se, da bo ravno obratno.
Medijski časovni stroj
Zdi se, kot da potujemo s časovnim strojem v zadnje desetletje komunizma. Takrat se je stopnja medijske svobode vsako leto malce povečala. Vse do leta 1994, ko se je medijska svoboda začela spet omejevati. Danes smo na stopnji iz leta 1989 in glede na apetite vladajoče politike bo medijska svoboda prihodnje leto še bolj omejena. Vlada namreč pripravlja novo zakonodajo, ki nas bo porinila v stanje kot je bilo leta 1988. 
Samocenzura in aktivizem
Samocenzura je del novinarjevega vsakdanjika. Tako je močna, da prava klasična cenzura sploh ni potrebna. Novinarski kodeks se krši vsak dan celo na državni televiziji in radiu. Vse več je novinarjev, ki širijo skrajne politične ideje, ki si jih celo najbolj skrajno opredeljeni politike ne upajo izreči na glas. Tudi tu najdemo kakšen zanimiv zgled v zgodovini. Benito Mussolini je kairero začel kot urednik sindikalnega levičarskega časnika in od tam vstopil v politiko.
Padajoči trendi
Novinarji so v nezavidljivem položaju, ker uredniki in lastniki padanje naklad rešujejo na njihovih plečih. Dela je vse več, denarja pa vse manj. Če bi začeli upoštevati novinarski kodeks, gradili kredibilnost in se odmaknili od politične adreme nekaterih stricev iz ozadja, bi to gotovo prineslo nove bralce in gledalce. Sedanja uredniška politika napoveduje še manjše dosege, še več nezaposlenih novinarjev, pa tudi propad določenih medijev. Za naslednje leto si želim, da bi končno dosegli ničelno točko, ko bodo novinarji potrgali s svojih udov marionetne nitke. Takrat bodo začeli pisati v skladu z novinarskim kodeksom in svojo vestjo, namesto pisanja v sozvočju s političnimi adremami.
Vremena se bodo zjasnila
Kljub temnim mislim pa smo prepričani, da se bodo vremena zjasnila. Prej ali slej. 
Ponosen sem, da sem član združenja, v katerem je veliko pokončnih novinarjev, ki ustvarjajo kakovostno in resnicoljubno. Hvala vsem, ki se tako aktivno vsak dan borite za svobodo medijev, kar pomaga k razvoju nacije in države.
Božič
Vsem želim blagoslovljen božič, ki naj bo vesel uvod v novo leto 2017. Želim Vam, da bi v času, ko se spominjamo dogodka, zaradi katerega štejemo leta bili čim manj obremenjeni z mediji. Družabna omrežja gotovo ne bodo propadla v teh nekaj dneh, če bomo vso pozornost posvetili samo svoji družini in bližnjim.
Naj pojasnim, da nisem ne v svojem imenu ne v imenu ZNP pošiljal nobenih čestitk. Ne pisnih ne elektronskih. Zaradi poplave voščil. Denar, ki bi ga zato porabil, bom raje nakazal Pedru Opeki. 
Tino Mamić
predsednik ZNP

www.znp.si
www.tinomamic.eu



05. december 2016

Kdo je umoril Stanka Vuka in Danico Tomažič

Brecelj v sredini med Podbersičem in Puharjevo na
predstavitvi knjige v Ljubljani. Stolov je zmanjkalo.
Zgodovinarji že desetletja raziskujejo in ugibajo, kdo je umoril krščanskega intelektualca, kulturnika in politika Stanka Vuka in njegovo soprogo Danico, sestro komunista Pina Tomažiča. Slednjič je skrivnost razvozlal in identificiral tri imena morilcev tržaški časnikar Martin Brecelj.

O tem bo Brecelj spregovoril na adventnem večeru KKI v sredo 7. decembra 2016 ob 19.00 uri v rotundi bl. Elija (veroučna šola, Dijaška ulica) v Kopru.

Rotunda bl. Elija, 7. dec. ob 19:00
Filozof, časnikar in publicist Martin Brecelj je nedavno napisal knjigo Anatomija političnega zločina (Mladika), ki je vzbudila izjemno pozornost v Sloveniji in v zamejstvu. Brecelj je obnovil dosedanje razlage tega krvavega dogodka in jih kritično pretresel. Na osnovi poglobljene zgodovinske raziskave je ugotovil, kdo so bili trije pripadniki Varnostno-obveščevalne službe Osvobodilne fronte (OF). Po njegovih dognanjih so imeli nalogo, da likvidirajo predvsem Vuka, ki se je tedaj skupno z ženo pripravljal na odhod v partizane. Slovenski komunistični voditelji so se namreč bali, da bi mladi krščanskosocialni voditelj načel njihov politični monopol nad narodnoosvobodilnim gibanjem na Primorskem. 
Pogovor bo vodil profesor zgodovine Tino Mamić. Gost bo na voljo tudi za vprašanja obiskovalcev.
Na prireditvi bo knjiga tudi naprodaj. Knjigo bo avtor podpisoval.

Vstop je prost.

Povej naprej.

Vabi KKI, Koper.

30. november 2016

Predsednik Republike se je poklonil Slovencem v Buenos Airesu

Po obisku Predsednika Republike v Buenos Airesu, ki ga imam za prelomnico v odnosu naše države do izseljencev pa tudi tu njih zgodovine, sem napisal komentar (KLIK). Zaradi pohvale tega dejanja sem slišal precej kritik ljudi iz pomladnega tabora kakor tudi s strani nekaterih nacionalistov. Seveda ni nihče kaj veliko argumentiral, zato me niti ni mogel prepričati, da bi spremenil mnenje.

Iz Argentine pa se mi je oglasil Martin Selan, ki je dogodek opisal in poslikal. Na tem mestu ga objavljam, saj je prav, da se o dobrih stvareh veliko govori.

Predsednik v Slovenski hiši

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 22. septembra 2016 z uradnim spremstvom obiskal Slovensko hišo v Buenos Airesu.
Pri vhodu sta delegacijo sprejela predsednik Zedinjene Slovenije (ZS) Jure Komar in delegat za slovensko dušnopastirstvo v Argentini, msgr. Jure Rode. Na dvorišču pa so jih pričakali odborniki ZS in drugi obiskovalci. Ustavili so pred spomenikom, kjer je bil položen šopek z minuto molka. Po poklonu so vsi vstopili v dvorano škofa Rožmana. Sledil je petje himen in pozdrav predsednika društva ZS nato so pa odborniki darovali predsedniku Pahorju priložnostno plaketo in slovenski prevod Martina Fierra.
Minister za Slovence v Zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in dr. Zvone Žigon sta za tem podelila priznanje Zvezi slovenskih mater in žena ob 50. letnici delovanja. Alenka Prijatelj je zatem tudi pozdravila v imenu vodstva šolskega referata. Sledil je nastop otrok tretje in že četrte generacije pod vodstvom Marcela Brule, ki je Pahorja vidno ganil.
Predsednik Pahor je nato stopil k mikrofonu in nagovoril navzoče ter podaril slovenski skupnosti v Argentini slovensko zastavo, posebno protokolarno darilo za zasluge ob osamosvojitvi Slovenije. Sledil je fotografiranje z otroki in učitlelji. Pahor in uradno spremstvo so po končani prireditvi obiskali še cerkev Marije Pomagaj in šolske prostore, nato pa zaključili sprehod v jedilnici ob razgovoru z odborniki in sodelavci Zedinjene Slovenije.
Martin Selan