Preskoči na glavno vsebino

Ves kras kot svetovna dediščina Unesca

Dinarski kras je kandidat za vpis na Unescov seznam
Vrsta slikovitih presihajočih jezer v okolici
hrvaškega dalmatinskega mesta Imotski so
eden od adutov skupne kandidature
Škocjanske jame, ki so na seznamu svetovne dediščine Unesca že četrt stoletja, vodijo projekt, da bi na seznam uvrstili celoten matični kras, tako imenovani Dinarski kras. Gre za kraško območje v petih jadranskih državah med Doberdobskim in Skadarskim jezerom.
MATAVUN - Park Škocjanske jame je lani postal nosilec čezmejnega projekta kandidature Dinarskega krasa za Unescov seznam. S kakimi 150 kilometri širine in 650 kilometri dolžine je to največje kraško območje v Evropi in eno največjih na svetu. Za primerjavo, ozemlje 60.000 kvadratnih kilometrov je veliko skoraj za tri Slovenije. Obsega celotni Kras tako na Primorskem kot v zamejstvu, ter Dinarsko gorovje ob vzhodni Jadranski obali.
Presihajoče Cerkniško jezero -
najprimernejši kandidat za Unesco v
Evropi, ki ni na njegovem seznamu
Izvirnost Dinarskega in matičnega krasa je zaradi pinirjev krasoslovja v svetovnem merilu. Prav tu so bile prve raziskave jam in kraškega podzemlja, ki so utemeljile krasoslovje kot znanosti. Zato se je tudi v svetovnih jezikih uveljavil slovenski izraz kras - zaradi težke izgovorjave so ga sicer prilagodili v “karst”. Kraških pojavov na Dinarskem krasu - ponikalnic, presihajočih jezer, vrtač in jam - je ogromno. Naj omenimo samo število jam, ki presega 10.000.
Zgodovina pobud
Matični kras, ki ga bodo poskušali uvrstiti
 na Unescov seznam, pri nas obsega
ne samo Kras, temveč tudi
spodnje Posočje, Vipavsko dolino, Vremščico,
 Slavnik in Tržaški zaliv. Na fotografiji
 je njegov severozahodni rob, pri Devinu,
kjer se strmo vzpenja iz morja.
Tako imenovani ožji ali matični kras je že leta 1994 prišel na “Poskusni seznam” Unescove dediščine, ki je neke vrste čakalnica. A od tega vpisa naprej se vse skupaj, v nasprotju s pričakovanji, ni premaknilo nikamor. Gre za območje Krasa in njegove okolice na obeh straneh meje. V uradnem zapisu je to območje na 500 kvadratnih kilometrih, ki obsega spodnje Posočje, Vipavsko dolino, Vremščico, Slavnik in Tržaški zaliv. Na Unescovih spletnih straneh je nekaj imen napačno napisanih - tako najdemo namesto Vremščice in Slavnika “Vrescico” in “Slavoik”.
V zadnjih mesecih pa je zaživela tudi ideja o Krasu kot živem muzeju, ki se prav tako namerava potegovati za patronat Unesca.
Direktorica Parka Škocjanske jame dr. Gordana
Beltram koordinira čezmejno kandidaturo.
Škocjanske jame so eden od treh točk matičnega
krasa, ki že uživajo Unescov patronat. Tudi zaradi
dolgoletnega sodelovanja z Unescom je 
Park  nosilec kandidature za vpis širšega
kraškega območja na ta prestižni seznam.
Škocjanske jame kot vzorec


Za vpis matičnega krasa bodo predlagali najbolj reprezentativne pojave in kraje naravne vrednote in kulturne dediščine. Trije kraji so že na seznamu: poleg Škocjanskih jam še hrvaška Plitvička jezera in črnogorski nacionalni park Durmitor. Vse skupaj usklajuje direktorica Škocjanskih jam dr. Gordana Beltram. “Matični kras je kulturna dediščina. Odlikuje ga biotsko najbogatejše jamsko območje na svetu s številnimi endemiti,” pojasnjuje Beltramova.
Naklo pri Divači: kraška kamnita
pokrajina, ki jo v zadnjih letih vse bolj
prerašča vegetacija
Pravi, da so bili izbrani, ker so vlogo Škocjanskih jam vzeli kot šolski primer, kako se lotiti prošnje za vpis na seznam, pa tudi, kako ostati na seznamu. Čeprav je do izbrisa doslej prišlo le dvakrat, pa je bila to nevarnost tudi za Škocjanske jame pred leti, ko so v okolici načrtovali velike infrastrukturne projekte. Takrat edina slovenska točka na Unescovem zemljevidu sicer še ni bila uvrščena na rdeči seznam, ki pomeni neke vrste opomin pred izključitvijo. A bi se to znalo zgoditi, če se ne bi začeli upirati novim gradbenim projektom najprej upravljalci parka, potem pa tudi slovenska javnost in slednjič politika.
Strogi pogoji
Na Unescov seznam lahko pride le dediščina, ki ima svetovni pomen - torej za celotno človeštvo, ne le za posamezno državo. Dediščina mora biti tudi strokovno in pravno zaščitena, z učinkovitim upravljanjem in trajnim nadzorom. Statistični podatki kažejo, da se obisk znamenitosti po vpisu na Unescov seznam poveča za 15 odstotkov.
Objavljeno v Primorskih novicah marca 2011

Ma

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah.  Starejši INTERVJU  z Vilijem Ščuko  o marihuani: KLIK Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, k

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost danes ob 19.15.  Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi. Duhovniki doživljajo velike pritiske. Zaradi demografskih sprememb in birokracije so vse bolj obremenjeni. Večinoma preobremenjeni, velikorkat izgoreli. A ostajajo tiho in delajo naprej. Mediji so do njih neprizanesljivi in velikokrat sovražni.  V zadnjih letih pa jim največ škode naredi peščica homoseksualno aktivnih duhovnikov, kar je glavni vzrok za pedofiliske zločine. Slovenski škofje bi zato morali duhovnike bolj zaščititi, predvsem tako, da bi brezkompromisno začeli boj proti homoseksualnemu lobiju. (Danev v Faktorju ob 19.15.) Šoltes je kot politik zelo priljuden in všečen. Daje vtis zmernega in razumnega politika. To je za Slovenijo dobro. Hkrati pa to pomeni tudi, da gre bolj za politika ki go

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF). Tovariš Tit Turnšek, Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani. Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slov