Preskoči na glavno vsebino

Ves kras kot svetovna dediščina Unesca

Dinarski kras je kandidat za vpis na Unescov seznam
Vrsta slikovitih presihajočih jezer v okolici
hrvaškega dalmatinskega mesta Imotski so
eden od adutov skupne kandidature
Škocjanske jame, ki so na seznamu svetovne dediščine Unesca že četrt stoletja, vodijo projekt, da bi na seznam uvrstili celoten matični kras, tako imenovani Dinarski kras. Gre za kraško območje v petih jadranskih državah med Doberdobskim in Skadarskim jezerom.
MATAVUN - Park Škocjanske jame je lani postal nosilec čezmejnega projekta kandidature Dinarskega krasa za Unescov seznam. S kakimi 150 kilometri širine in 650 kilometri dolžine je to največje kraško območje v Evropi in eno največjih na svetu. Za primerjavo, ozemlje 60.000 kvadratnih kilometrov je veliko skoraj za tri Slovenije. Obsega celotni Kras tako na Primorskem kot v zamejstvu, ter Dinarsko gorovje ob vzhodni Jadranski obali.
Presihajoče Cerkniško jezero -
najprimernejši kandidat za Unesco v
Evropi, ki ni na njegovem seznamu
Izvirnost Dinarskega in matičnega krasa je zaradi pinirjev krasoslovja v svetovnem merilu. Prav tu so bile prve raziskave jam in kraškega podzemlja, ki so utemeljile krasoslovje kot znanosti. Zato se je tudi v svetovnih jezikih uveljavil slovenski izraz kras - zaradi težke izgovorjave so ga sicer prilagodili v “karst”. Kraških pojavov na Dinarskem krasu - ponikalnic, presihajočih jezer, vrtač in jam - je ogromno. Naj omenimo samo število jam, ki presega 10.000.
Zgodovina pobud
Matični kras, ki ga bodo poskušali uvrstiti
 na Unescov seznam, pri nas obsega
ne samo Kras, temveč tudi
spodnje Posočje, Vipavsko dolino, Vremščico,
 Slavnik in Tržaški zaliv. Na fotografiji
 je njegov severozahodni rob, pri Devinu,
kjer se strmo vzpenja iz morja.
Tako imenovani ožji ali matični kras je že leta 1994 prišel na “Poskusni seznam” Unescove dediščine, ki je neke vrste čakalnica. A od tega vpisa naprej se vse skupaj, v nasprotju s pričakovanji, ni premaknilo nikamor. Gre za območje Krasa in njegove okolice na obeh straneh meje. V uradnem zapisu je to območje na 500 kvadratnih kilometrih, ki obsega spodnje Posočje, Vipavsko dolino, Vremščico, Slavnik in Tržaški zaliv. Na Unescovih spletnih straneh je nekaj imen napačno napisanih - tako najdemo namesto Vremščice in Slavnika “Vrescico” in “Slavoik”.
V zadnjih mesecih pa je zaživela tudi ideja o Krasu kot živem muzeju, ki se prav tako namerava potegovati za patronat Unesca.
Direktorica Parka Škocjanske jame dr. Gordana
Beltram koordinira čezmejno kandidaturo.
Škocjanske jame so eden od treh točk matičnega
krasa, ki že uživajo Unescov patronat. Tudi zaradi
dolgoletnega sodelovanja z Unescom je 
Park  nosilec kandidature za vpis širšega
kraškega območja na ta prestižni seznam.
Škocjanske jame kot vzorec


Za vpis matičnega krasa bodo predlagali najbolj reprezentativne pojave in kraje naravne vrednote in kulturne dediščine. Trije kraji so že na seznamu: poleg Škocjanskih jam še hrvaška Plitvička jezera in črnogorski nacionalni park Durmitor. Vse skupaj usklajuje direktorica Škocjanskih jam dr. Gordana Beltram. “Matični kras je kulturna dediščina. Odlikuje ga biotsko najbogatejše jamsko območje na svetu s številnimi endemiti,” pojasnjuje Beltramova.
Naklo pri Divači: kraška kamnita
pokrajina, ki jo v zadnjih letih vse bolj
prerašča vegetacija
Pravi, da so bili izbrani, ker so vlogo Škocjanskih jam vzeli kot šolski primer, kako se lotiti prošnje za vpis na seznam, pa tudi, kako ostati na seznamu. Čeprav je do izbrisa doslej prišlo le dvakrat, pa je bila to nevarnost tudi za Škocjanske jame pred leti, ko so v okolici načrtovali velike infrastrukturne projekte. Takrat edina slovenska točka na Unescovem zemljevidu sicer še ni bila uvrščena na rdeči seznam, ki pomeni neke vrste opomin pred izključitvijo. A bi se to znalo zgoditi, če se ne bi začeli upirati novim gradbenim projektom najprej upravljalci parka, potem pa tudi slovenska javnost in slednjič politika.
Strogi pogoji
Na Unescov seznam lahko pride le dediščina, ki ima svetovni pomen - torej za celotno človeštvo, ne le za posamezno državo. Dediščina mora biti tudi strokovno in pravno zaščitena, z učinkovitim upravljanjem in trajnim nadzorom. Statistični podatki kažejo, da se obisk znamenitosti po vpisu na Unescov seznam poveča za 15 odstotkov.
Objavljeno v Primorskih novicah marca 2011

Ma

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…