Preskoči na glavno vsebino

Ves kras kot svetovna dediščina Unesca

Dinarski kras je kandidat za vpis na Unescov seznam
Vrsta slikovitih presihajočih jezer v okolici
hrvaškega dalmatinskega mesta Imotski so
eden od adutov skupne kandidature
Škocjanske jame, ki so na seznamu svetovne dediščine Unesca že četrt stoletja, vodijo projekt, da bi na seznam uvrstili celoten matični kras, tako imenovani Dinarski kras. Gre za kraško območje v petih jadranskih državah med Doberdobskim in Skadarskim jezerom.
MATAVUN - Park Škocjanske jame je lani postal nosilec čezmejnega projekta kandidature Dinarskega krasa za Unescov seznam. S kakimi 150 kilometri širine in 650 kilometri dolžine je to največje kraško območje v Evropi in eno največjih na svetu. Za primerjavo, ozemlje 60.000 kvadratnih kilometrov je veliko skoraj za tri Slovenije. Obsega celotni Kras tako na Primorskem kot v zamejstvu, ter Dinarsko gorovje ob vzhodni Jadranski obali.
Presihajoče Cerkniško jezero -
najprimernejši kandidat za Unesco v
Evropi, ki ni na njegovem seznamu
Izvirnost Dinarskega in matičnega krasa je zaradi pinirjev krasoslovja v svetovnem merilu. Prav tu so bile prve raziskave jam in kraškega podzemlja, ki so utemeljile krasoslovje kot znanosti. Zato se je tudi v svetovnih jezikih uveljavil slovenski izraz kras - zaradi težke izgovorjave so ga sicer prilagodili v “karst”. Kraških pojavov na Dinarskem krasu - ponikalnic, presihajočih jezer, vrtač in jam - je ogromno. Naj omenimo samo število jam, ki presega 10.000.
Zgodovina pobud
Matični kras, ki ga bodo poskušali uvrstiti
 na Unescov seznam, pri nas obsega
ne samo Kras, temveč tudi
spodnje Posočje, Vipavsko dolino, Vremščico,
 Slavnik in Tržaški zaliv. Na fotografiji
 je njegov severozahodni rob, pri Devinu,
kjer se strmo vzpenja iz morja.
Tako imenovani ožji ali matični kras je že leta 1994 prišel na “Poskusni seznam” Unescove dediščine, ki je neke vrste čakalnica. A od tega vpisa naprej se vse skupaj, v nasprotju s pričakovanji, ni premaknilo nikamor. Gre za območje Krasa in njegove okolice na obeh straneh meje. V uradnem zapisu je to območje na 500 kvadratnih kilometrih, ki obsega spodnje Posočje, Vipavsko dolino, Vremščico, Slavnik in Tržaški zaliv. Na Unescovih spletnih straneh je nekaj imen napačno napisanih - tako najdemo namesto Vremščice in Slavnika “Vrescico” in “Slavoik”.
V zadnjih mesecih pa je zaživela tudi ideja o Krasu kot živem muzeju, ki se prav tako namerava potegovati za patronat Unesca.
Direktorica Parka Škocjanske jame dr. Gordana
Beltram koordinira čezmejno kandidaturo.
Škocjanske jame so eden od treh točk matičnega
krasa, ki že uživajo Unescov patronat. Tudi zaradi
dolgoletnega sodelovanja z Unescom je 
Park  nosilec kandidature za vpis širšega
kraškega območja na ta prestižni seznam.
Škocjanske jame kot vzorec


Za vpis matičnega krasa bodo predlagali najbolj reprezentativne pojave in kraje naravne vrednote in kulturne dediščine. Trije kraji so že na seznamu: poleg Škocjanskih jam še hrvaška Plitvička jezera in črnogorski nacionalni park Durmitor. Vse skupaj usklajuje direktorica Škocjanskih jam dr. Gordana Beltram. “Matični kras je kulturna dediščina. Odlikuje ga biotsko najbogatejše jamsko območje na svetu s številnimi endemiti,” pojasnjuje Beltramova.
Naklo pri Divači: kraška kamnita
pokrajina, ki jo v zadnjih letih vse bolj
prerašča vegetacija
Pravi, da so bili izbrani, ker so vlogo Škocjanskih jam vzeli kot šolski primer, kako se lotiti prošnje za vpis na seznam, pa tudi, kako ostati na seznamu. Čeprav je do izbrisa doslej prišlo le dvakrat, pa je bila to nevarnost tudi za Škocjanske jame pred leti, ko so v okolici načrtovali velike infrastrukturne projekte. Takrat edina slovenska točka na Unescovem zemljevidu sicer še ni bila uvrščena na rdeči seznam, ki pomeni neke vrste opomin pred izključitvijo. A bi se to znalo zgoditi, če se ne bi začeli upirati novim gradbenim projektom najprej upravljalci parka, potem pa tudi slovenska javnost in slednjič politika.
Strogi pogoji
Na Unescov seznam lahko pride le dediščina, ki ima svetovni pomen - torej za celotno človeštvo, ne le za posamezno državo. Dediščina mora biti tudi strokovno in pravno zaščitena, z učinkovitim upravljanjem in trajnim nadzorom. Statistični podatki kažejo, da se obisk znamenitosti po vpisu na Unescov seznam poveča za 15 odstotkov.
Objavljeno v Primorskih novicah marca 2011

Ma

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v tednu po 26. novembru. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če je bil kak novinar na volilno nedeljo po prvi izjavi Marjana Šarca ob 19.05 presenečen, da bo ustanavljal parlametnarno stranko, je bil bodisi neinteligenten bodisi se je delal neumnega.
(VV Faktor 39, O rezultatih volitev za novega predsednika RS, KLIK in KLIK; O tej temi govori tudi moja kolumna: KLIK)
Problem Andreja Šiška je bil, ker slovenski novinarji, ko slišijo za domoljubje ali nacionalizem, ne vedo, kako bi se obnašali. Domoljubje je tabu tema za slvoenske medije. Tudi sicer slovenska levica ne ve, kaj bi z državo Slovenijo, saj ji je neodvisnost padla z neba.  (VV Faktor 35, O kandidaturi Andreja Šiška KLIK in KLIK)
V nobeni normalni državi ne bi prišlo do resne možnosti, da bi 39-letnik brez…

Odšel je Peter Bajc

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven.
Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati.
Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal:
Na svidenje nad zvezdami.
Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje.
Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino.
Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri.

Tino in čavenski prijatelji