Ves kras kot svetovna dediščina Unesca

Dinarski kras je kandidat za vpis na Unescov seznam

Vrsta slikovitih presihajočih jezer v okolici
hrvaškega dalmatinskega mesta Imotski so
eden od adutov skupne kandidature

Škocjanske jame, ki so na seznamu svetovne dediščine Unesca že četrt stoletja, vodijo projekt, da bi na seznam uvrstili celoten matični kras, tako imenovani Dinarski kras. Gre za kraško območje v petih jadranskih državah med Doberdobskim in Skadarskim jezerom.

MATAVUN - Park Škocjanske jame je lani postal nosilec čezmejnega projekta kandidature Dinarskega krasa za Unescov seznam. S kakimi 150 kilometri širine in 650 kilometri dolžine je to največje kraško območje v Evropi in eno največjih na svetu. Za primerjavo, ozemlje 60.000 kvadratnih kilometrov je veliko skoraj za tri Slovenije. Obsega celotni Kras tako na Primorskem kot v zamejstvu, ter Dinarsko gorovje ob vzhodni Jadranski obali.

Presihajoče Cerkniško jezero -
najprimernejši kandidat za Unesco v
Evropi, ki ni na njegovem seznamu

Izvirnost Dinarskega in matičnega krasa je zaradi pinirjev krasoslovja v svetovnem merilu. Prav tu so bile prve raziskave jam in kraškega podzemlja, ki so utemeljile krasoslovje kot znanosti. Zato se je tudi v svetovnih jezikih uveljavil slovenski izraz kras - zaradi težke izgovorjave so ga sicer prilagodili v “karst”. Kraških pojavov na Dinarskem krasu - ponikalnic, presihajočih jezer, vrtač in jam - je ogromno. Naj omenimo samo število jam, ki presega 10.000.

Zgodovina pobud

Matični kras, ki ga bodo poskušali uvrstiti
 na Unescov seznam, pri nas obsega
ne samo Kras, temveč tudi
spodnje Posočje, Vipavsko dolino, Vremščico,
 Slavnik in Tržaški zaliv. Na fotografiji
 je njegov severozahodni rob, pri Devinu,
kjer se strmo vzpenja iz morja.

Tako imenovani ožji ali matični kras je že leta 1994 prišel na “Poskusni seznam” Unescove dediščine, ki je neke vrste čakalnica. A od tega vpisa naprej se vse skupaj, v nasprotju s pričakovanji, ni premaknilo nikamor. Gre za območje Krasa in njegove okolice na obeh straneh meje. V uradnem zapisu je to območje na 500 kvadratnih kilometrih, ki obsega spodnje Posočje, Vipavsko dolino, Vremščico, Slavnik in Tržaški zaliv. Na Unescovih spletnih straneh je nekaj imen napačno napisanih - tako najdemo namesto Vremščice in Slavnika “Vrescico” in “Slavoik”.

V zadnjih mesecih pa je zaživela tudi ideja o Krasu kot živem muzeju, ki se prav tako namerava potegovati za patronat Unesca.

Direktorica Parka Škocjanske jame dr. Gordana

Beltram koordinira čezmejno kandidaturo.

Škocjanske jame so eden od treh točk matičnega

krasa, ki že uživajo Unescov patronat. Tudi zaradi

dolgoletnega sodelovanja z Unescom je 

Park  nosilec kandidature za vpis širšega

kraškega območja na ta prestižni seznam.

Škocjanske jame kot vzorec

Za vpis matičnega krasa bodo predlagali najbolj reprezentativne pojave in kraje naravne vrednote in kulturne dediščine. Trije kraji so že na seznamu: poleg Škocjanskih jam še hrvaška Plitvička jezera in črnogorski nacionalni park Durmitor. Vse skupaj usklajuje direktorica Škocjanskih jam dr. Gordana Beltram. “Matični kras je kulturna dediščina. Odlikuje ga biotsko najbogatejše jamsko območje na svetu s številnimi endemiti,” pojasnjuje Beltramova.

Naklo pri Divači: kraška kamnita
pokrajina, ki jo v zadnjih letih vse bolj
prerašča vegetacija

Pravi, da so bili izbrani, ker so vlogo Škocjanskih jam vzeli kot šolski primer, kako se lotiti prošnje za vpis na seznam, pa tudi, kako ostati na seznamu. Čeprav je do izbrisa doslej prišlo le dvakrat, pa je bila to nevarnost tudi za Škocjanske jame pred leti, ko so v okolici načrtovali velike infrastrukturne projekte. Takrat edina slovenska točka na Unescovem zemljevidu sicer še ni bila uvrščena na rdeči seznam, ki pomeni neke vrste opomin pred izključitvijo. A bi se to znalo zgoditi, če se ne bi začeli upirati novim gradbenim projektom najprej upravljalci parka, potem pa tudi slovenska javnost in slednjič politika.

Strogi pogoji

Na Unescov seznam lahko pride le dediščina, ki ima svetovni pomen - torej za celotno človeštvo, ne le za posamezno državo. Dediščina mora biti tudi strokovno in pravno zaščitena, z učinkovitim upravljanjem in trajnim nadzorom. Statistični podatki kažejo, da se obisk znamenitosti po vpisu na Unescov seznam poveča za 15 odstotkov.

Objavljeno v Primorskih novicah marca 2011

Ma