Preskoči na glavno vsebino

Kolšek proti Rebuli

Kolumna Petra Kolška na ugledni, zadnji strani Sobotne priloge prvega aprila, je za tarčo vzela pisatelja Alojza Rebulo. »Militantni pripadnik krščanstva« je žaljiva oznaka za človeka, ki odkrito priznava, da mu je oznanjevati evangelij vodilo v vsem njegovem življenju. Ne le žaljiva, ampak nespodobna in daleč od novinarske etike.Rebuli je »partizanstvo v načelu zločinski projekt«, meni g. Kolšek. Če bi bral njegove knjige (ne le zadnjo, Kresnika, ki tudi govori o tem), bi videl, kako zelo dobro se je Rebula večkrat vživel v partizansko dušo in povprečnega slovenskega partizana. Za razliko od drugih, ki skušajo vsak dogodek v zgodovini opredeliti kot povsem rdeč ali črn, pa prav Rebula išče sredino. Velika večina partizanov namreč ni bila rdeča, ampak domoljubna. Rebulovi junaki so partizani in domobranci. Vsakega je skušal razumeti in njegovo odločitev z izbrano besedo približati sodobnemu bralcu.
Tudi sam sem potomec partizana in aktivista OF, pa mi zato niti na pamet ne pride, da bi zanikal dejstvo, da so partizani (ki so jih podpirali tudi moji stari starši) med vojno pobili več Slovencev kot okupatorjev. Če bi sam živel med drugo vojno v Ajdovščini, bi skoraj gotovo pristopil k partizanom, v Dobrepolju k domobrancem na Štajerskem pa bil mobiliziran v nemško vojsko. Čeprav sem zgodovinar, si zato ne bi upal tako ozko soditi takratne dogodke kot kolaboracijo/osvoboditev/zločin.
Kolškov članek spodbuja k sovraštvu, kar je mojem mnenju slabo tako za narodno spravo kot za novinarstvo.
Danes se po Ljubljani še vedno mirno sprehajajo ljudje, za katere se ve, da so metali ljudi v jame ali celo naročali množične umore. Ko filozof partizanstvo, ki je povzročilo genocid 100.000 ljudi, označi za zločin, pa osrednji slovenski dnevnik nanj zlije (medijsko) gnojnico.

Pismo Sobotni prilogi, pomlad 2004, neobjavljeno kot številna druga

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…