Kolumna Petra Kolška na ugledni, zadnji strani Sobotne priloge prvega aprila, je za tarčo vzela pisatelja Alojza Rebulo. »Militantni pripadnik krščanstva« je žaljiva oznaka za človeka, ki odkrito priznava, da mu je oznanjevati evangelij vodilo v vsem njegovem življenju. Ne le žaljiva, ampak nespodobna in daleč od novinarske etike.Rebuli je »partizanstvo v načelu zločinski projekt«, meni g. Kolšek. Če bi bral njegove knjige (ne le zadnjo, Kresnika, ki tudi govori o tem), bi videl, kako zelo dobro se je Rebula večkrat vživel v partizansko dušo in povprečnega slovenskega partizana. Za razliko od drugih, ki skušajo vsak dogodek v zgodovini opredeliti kot povsem rdeč ali črn, pa prav Rebula išče sredino. Velika večina partizanov namreč ni bila rdeča, ampak domoljubna. Rebulovi junaki so partizani in domobranci. Vsakega je skušal razumeti in njegovo odločitev z izbrano besedo približati sodobnemu bralcu.
Tudi sam sem potomec partizana in aktivista OF, pa mi zato niti na pamet ne pride, da bi zanikal dejstvo, da so partizani (ki so jih podpirali tudi moji stari starši) med vojno pobili več Slovencev kot okupatorjev. Če bi sam živel med drugo vojno v Ajdovščini, bi skoraj gotovo pristopil k partizanom, v Dobrepolju k domobrancem na Štajerskem pa bil mobiliziran v nemško vojsko. Čeprav sem zgodovinar, si zato ne bi upal tako ozko soditi takratne dogodke kot kolaboracijo/osvoboditev/zločin.
Kolškov članek spodbuja k sovraštvu, kar je mojem mnenju slabo tako za narodno spravo kot za novinarstvo.
Danes se po Ljubljani še vedno mirno sprehajajo ljudje, za katere se ve, da so metali ljudi v jame ali celo naročali množične umore. Ko filozof partizanstvo, ki je povzročilo genocid 100.000 ljudi, označi za zločin, pa osrednji slovenski dnevnik nanj zlije (medijsko) gnojnico.
Pismo Sobotni prilogi, pomlad 2004, neobjavljeno kot številna druga
Tudi sam sem potomec partizana in aktivista OF, pa mi zato niti na pamet ne pride, da bi zanikal dejstvo, da so partizani (ki so jih podpirali tudi moji stari starši) med vojno pobili več Slovencev kot okupatorjev. Če bi sam živel med drugo vojno v Ajdovščini, bi skoraj gotovo pristopil k partizanom, v Dobrepolju k domobrancem na Štajerskem pa bil mobiliziran v nemško vojsko. Čeprav sem zgodovinar, si zato ne bi upal tako ozko soditi takratne dogodke kot kolaboracijo/osvoboditev/zločin.
Kolškov članek spodbuja k sovraštvu, kar je mojem mnenju slabo tako za narodno spravo kot za novinarstvo.
Danes se po Ljubljani še vedno mirno sprehajajo ljudje, za katere se ve, da so metali ljudi v jame ali celo naročali množične umore. Ko filozof partizanstvo, ki je povzročilo genocid 100.000 ljudi, označi za zločin, pa osrednji slovenski dnevnik nanj zlije (medijsko) gnojnico.
Pismo Sobotni prilogi, pomlad 2004, neobjavljeno kot številna druga
Komentarji
Objavite komentar
Sprejeti bodo samo komentarji brez žalitev in s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)