Sveta Ciril in Metod, apostola Slovanov

Svetnika Ciril in Metod (god 5. julija), ki sta v 9. stoletju opismenila Slovence in jih branila pred nemškimi pritiski, sta vse do danes ostala močan narodni simbol. Posebej to velja za Primorsko, kjer so duhovniki v boju proti italijanskemu nacionalizmu in fašizmu obujali spomin na davno glagolico.

Ciril in Metod sta se rodila v Solunu kot Mihael in Konstantin. Ni jasnih dokazov, ali sta se slovanskega jezika naučila v družini ali v okolici mesta, ki je bila povsem slovanska. Ciril je vstopil v samostan, Metod pa je postal profesor filozofije v Carigradu. Leta 862 ju je cesar na prošnjo moravskega kneza Rastislava poslal kot misijonarja med Slovane.

Tone Kralj je v Štandrežu pri Gorici v župnijski cerkvi
upodobil Cirila in Metoda s knjigo v slovanskem jeziku

Sveta brata, ki sta prednikom današnjih Slovencev prinesla pisavo in jih postavila v zgodovino, sta bila večkratna gosta na dvoru slovenskega kneza Koclja. Njun vpliv na Koclja je bil odločilen, da se je Spodnja Panonija osamosvojila. Po uvedbi slovanskega (takrat so vsi Slovani govorili enoten jezik) bogoslužja se je salzburška nemška duhovščina umaknila iz dežele, kar je prineslo konec potujčevanja.

Ciril in Metod sta kot misijonarja delovala najprej na Moravskem. V Rimu sta dosegla nekaj nemogočega. Papež je slovanščino priznal za enakovreden jezik v bogoslužju, ki je imelo sicer do leta 1965 le tri svete jezike: hebrejščino, grščino in latinščino. Izmislila sta si pisavo glagolico, ki so jo njuni učenci razširili tudi v naše kraje. Glagoljaške napise najdemo tudi v Senožečah, Kamnjah, Dornberku, Misličah in Ilirski Bistrici. Leta 1880 pa je bila v Šmarjah pri Kopru zadnja glagoljaška maša.

Ciril je v Rimu umrl, Metod pa se je med Slovane vrnil kot škof. Nemška salzburška Cerkev se z izgubo ni sprijaznila. Metoda so zato ugrabili in zaprli. Slovenski knez Kocelj je posredoval pri papežu, a izpustitev dosegel šele po dveh letih in pol. Metod se je vrnil v Blatenski Kostel, prestolnico druge slovenske države. Nemci Koclju posredovanja niso nikoli oprostili. Kmalu je Spodnja Panonija izgubila neodvisnost, za Kocljem pa je izginila vsaka sled.

Papež Janez Pavel II. je Cirila in Metoda, ki godujeta 5. julija, postavil za sozavetnika Evrope, saj je poudarjal, da mora celina dihati z obema kriloma pljuč: vzhodnim in zahodnim.

Ime Ciril najdemo tudi v obliki Kiril, Kirilo in Kiro ter v ženski obliki Cirila. Metod pa je lahko tudi Metodi, Metodij, Metodija, Metodije, v ženski različici pa: Metoda in Metodija.

Blatenski Kostel

Blatenski Kostel je bil prestolnica Spodnje Panonije, druge slovenske države. Večkratna gosta na dvoru slovenskega kneza Koclja sta bila sveta brata Ciril in Metod. Njun vpliv na Koclja je bil odločilen, da se je Panonija osamosvojila. Po uvedbi slovanskega bogoslužja se je salzburška nemška duhovščina umaknila iz dežele.

Spominska kapela v
Blatenskem kostlu

Blatenski Kostel ali Blatograd je danes med Slovenci malodane povsem pozabljen. Skrit je nedaleč od Blatenskega jezera pod madžarskim imenom Zalavar. Tu le malokdo ve, da je to zibelka slovenske državnosti, saj sta kneza Pribina in Kocelj vzpostavila samostojno slovensko državo Spodnjo Panonijo. Najprej je to ozemlje bilo le Pribinov fevd, nato grofija, po obisku svetih bratov pa je knez Kocelj deželo osamosvojil.

Ciril in Metod sta se na Kocljevem dvoru ustavila, ko sta leta 867 potovala v Rim. Kocelj je »močno vzljubil slovenske knjige, se jih naučil in mu dal do petdeset učencev, da bi se učili«. V Rimu je Ciril umrl, Metod pa se je vrnil kot škof in papeški odposlanec. Po zaslugi Koclja in svetih bratov je papež ustanovil novo Panonsko nadškofijo. Nemška salzburška Cerkev pa se z izgubo ni sprijaznila. Metoda so zajeli in zaprli. Kocelj je posredoval pri papežu, a šele po dveh letih in pol je bil Metod na ukaz papeža Janeza VIII. izpuščen. Vrnil se je v Blatenski Kostel. Tega Nemci Koclju niso pozabili. Kmalu je Spodnja Panonija izgubila neodvisnost, za Kocljem pa je izginila vsaka sled.

Cerkev sv. Cirila in Metoda na
Brjah na Vipavskem

Tudi o Blatenskem Kostelu se ni ohranilo veliko sledi. Precej arheoloških ostankov je bilo ob nestrokovnih izkopavanjih uničenih. Danes je na mestu, kjer je nekoč stala glavna dvorna cerkev, novejša kapela. Poleg nje zdaj gradijo turistično informacijsko središče. Postavljeno je tudi več narodnih obeležij v spomin svetih bratov (tudi slovensko, a šele v zadnjem desetletju).

Iz časa slovenske države Spodnje Panonije (9. stol.) pa so arheološki ostanki cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je bila cerkev s pravico krščevanja na tem območju.  Cerkev je bila zgrajena v obliki triladijske slopne bazilike s tremi polkrožnimi apsidami. Ohranjeni so samo spodnji deli zidov in stebrov, tla je prerasla trava.

Lepa okolica Blatenskega Kostela vabi  na izlete, na katerih lahko občudujemo številne ptice. Blatno jezero je v poletnih mesecih primerno za kopanje. Iz Slovenije je najkrajša pot preko mejnega prehoda Dolga vas mimo Lentija do Zalaapatija, kjer zavijemo desno. Tu se peljemo do odcepa za Zalavar (Blatenski Kostel), kjer so kažipoti v madžarščini (Ciril-Metod emlekoszlop). Na glavni cesti nato na desni zagledamo kapelo (nekdanja dvorna cerkev), turistično informacijsko središče in obeležja sv. Cirilu in Metodu. Še malce naprej pa je na levi strani kažipot, ki usmerja k cerkvi sv. Janeza Krstnika. Vstopnin ni, urnikov tudi ne. Za mašo je najbolj primerna bazilika sv. Janeza Krstnika.

besedilo (objavljeno v Primorskih novicah 2011 in v Ognjišču 2000) in fotografije: 
TINO MAMIĆ