Preskoči na glavno vsebino

Sveta Ciril in Metod, apostola Slovanov

Svetnika Ciril in Metod (god 5. julija), ki sta v 9. stoletju opismenila Slovence in jih branila pred nemškimi pritiski, sta vse do danes ostala močan narodni simbol. Posebej to velja za Primorsko, kjer so duhovniki v boju proti italijanskemu nacionalizmu in fašizmu obujali spomin na davno glagolico.

Ciril in Metod sta se rodila v Solunu kot Mihael in Konstantin. Ni jasnih dokazov, ali sta se slovanskega jezika naučila v družini ali v okolici mesta, ki je bila povsem slovanska. Ciril je vstopil v samostan, Metod pa je postal profesor filozofije v Carigradu. Leta 862 ju je cesar na prošnjo moravskega kneza Rastislava poslal kot misijonarja med Slovane.
Tone Kralj je v Štandrežu pri Gorici v župnijski cerkvi
upodobil Cirila in Metoda s knjigo v slovanskem jeziku
Sveta brata, ki sta prednikom današnjih Slovencev prinesla pisavo in jih postavila v zgodovino, sta bila večkratna gosta na dvoru slovenskega kneza Koclja. Njun vpliv na Koclja je bil odločilen, da se je Spodnja Panonija osamosvojila. Po uvedbi slovanskega (takrat so vsi Slovani govorili enoten jezik) bogoslužja se je salzburška nemška duhovščina umaknila iz dežele, kar je prineslo konec potujčevanja.
Ciril in Metod sta kot misijonarja delovala najprej na Moravskem. V Rimu sta dosegla nekaj nemogočega. Papež je slovanščino priznal za enakovreden jezik v bogoslužju, ki je imelo sicer do leta 1965 le tri svete jezike: hebrejščino, grščino in latinščino. Izmislila sta si pisavo glagolico, ki so jo njuni učenci razširili tudi v naše kraje. Glagoljaške napise najdemo tudi v Senožečah, Kamnjah, Dornberku, Misličah in Ilirski Bistrici. Leta 1880 pa je bila v Šmarjah pri Kopru zadnja glagoljaška maša.
Ciril je v Rimu umrl, Metod pa se je med Slovane vrnil kot škof. Nemška salzburška Cerkev se z izgubo ni sprijaznila. Metoda so zato ugrabili in zaprli. Slovenski knez Kocelj je posredoval pri papežu, a izpustitev dosegel šele po dveh letih in pol. Metod se je vrnil v Blatenski Kostel, prestolnico druge slovenske države. Nemci Koclju posredovanja niso nikoli oprostili. Kmalu je Spodnja Panonija izgubila neodvisnost, za Kocljem pa je izginila vsaka sled.
Papež Janez Pavel II. je Cirila in Metoda, ki godujeta 5. julija, postavil za sozavetnika Evrope, saj je poudarjal, da mora celina dihati z obema kriloma pljuč: vzhodnim in zahodnim.
Ime Ciril najdemo tudi v obliki Kiril, Kirilo in Kiro ter v ženski obliki Cirila. Metod pa je lahko tudi Metodi, Metodij, Metodija, Metodije, v ženski različici pa: Metoda in Metodija.

Blatenski Kostel
Blatenski Kostel je bil prestolnica Spodnje Panonije, druge slovenske države. Večkratna gosta na dvoru slovenskega kneza Koclja sta bila sveta brata Ciril in Metod. Njun vpliv na Koclja je bil odločilen, da se je Panonija osamosvojila. Po uvedbi slovanskega bogoslužja se je salzburška nemška duhovščina umaknila iz dežele.
Spominska kapela v
Blatenskem kostlu
Blatenski Kostel ali Blatograd je danes med Slovenci malodane povsem pozabljen. Skrit je nedaleč od Blatenskega jezera pod madžarskim imenom Zalavar. Tu le malokdo ve, da je to zibelka slovenske državnosti, saj sta kneza Pribina in Kocelj vzpostavila samostojno slovensko državo Spodnjo Panonijo. Najprej je to ozemlje bilo le Pribinov fevd, nato grofija, po obisku svetih bratov pa je knez Kocelj deželo osamosvojil.
Ciril in Metod sta se na Kocljevem dvoru ustavila, ko sta leta 867 potovala v Rim. Kocelj je »močno vzljubil slovenske knjige, se jih naučil in mu dal do petdeset učencev, da bi se učili«. V Rimu je Ciril umrl, Metod pa se je vrnil kot škof in papeški odposlanec. Po zaslugi Koclja in svetih bratov je papež ustanovil novo Panonsko nadškofijo. Nemška salzburška Cerkev pa se z izgubo ni sprijaznila. Metoda so zajeli in zaprli. Kocelj je posredoval pri papežu, a šele po dveh letih in pol je bil Metod na ukaz papeža Janeza VIII. izpuščen. Vrnil se je v Blatenski Kostel. Tega Nemci Koclju niso pozabili. Kmalu je Spodnja Panonija izgubila neodvisnost, za Kocljem pa je izginila vsaka sled.
Cerkev sv. Cirila in Metoda na
Brjah na Vipavskem
Tudi o Blatenskem Kostelu se ni ohranilo veliko sledi. Precej arheoloških ostankov je bilo ob nestrokovnih izkopavanjih uničenih. Danes je na mestu, kjer je nekoč stala glavna dvorna cerkev, novejša kapela. Poleg nje zdaj gradijo turistično informacijsko središče. Postavljeno je tudi več narodnih obeležij v spomin svetih bratov (tudi slovensko, a šele v zadnjem desetletju).
Iz časa slovenske države Spodnje Panonije (9. stol.) pa so arheološki ostanki cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je bila cerkev s pravico krščevanja na tem območju.  Cerkev je bila zgrajena v obliki triladijske slopne bazilike s tremi polkrožnimi apsidami. Ohranjeni so samo spodnji deli zidov in stebrov, tla je prerasla trava.
Lepa okolica Blatenskega Kostela vabi  na izlete, na katerih lahko občudujemo številne ptice. Blatno jezero je v poletnih mesecih primerno za kopanje. Iz Slovenije je najkrajša pot preko mejnega prehoda Dolga vas mimo Lentija do Zalaapatija, kjer zavijemo desno. Tu se peljemo do odcepa za Zalavar (Blatenski Kostel), kjer so kažipoti v madžarščini (Ciril-Metod emlekoszlop). Na glavni cesti nato na desni zagledamo kapelo (nekdanja dvorna cerkev), turistično informacijsko središče in obeležja sv. Cirilu in Metodu. Še malce naprej pa je na levi strani kažipot, ki usmerja k cerkvi sv. Janeza Krstnika. Vstopnin ni, urnikov tudi ne. Za mašo je najbolj primerna bazilika sv. Janeza Krstnika.

besedilo (objavljeno v Primorskih novicah 2011 in v Ognjišču 2000) in fotografije: 
TINO MAMIĆ





Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…