Preskoči na glavno vsebino

Sveta Ciril in Metod, apostola Slovanov

Svetnika Ciril in Metod (god 5. julija), ki sta v 9. stoletju opismenila Slovence in jih branila pred nemškimi pritiski, sta vse do danes ostala močan narodni simbol. Posebej to velja za Primorsko, kjer so duhovniki v boju proti italijanskemu nacionalizmu in fašizmu obujali spomin na davno glagolico.

Ciril in Metod sta se rodila v Solunu kot Mihael in Konstantin. Ni jasnih dokazov, ali sta se slovanskega jezika naučila v družini ali v okolici mesta, ki je bila povsem slovanska. Ciril je vstopil v samostan, Metod pa je postal profesor filozofije v Carigradu. Leta 862 ju je cesar na prošnjo moravskega kneza Rastislava poslal kot misijonarja med Slovane.
Tone Kralj je v Štandrežu pri Gorici v župnijski cerkvi
upodobil Cirila in Metoda s knjigo v slovanskem jeziku
Sveta brata, ki sta prednikom današnjih Slovencev prinesla pisavo in jih postavila v zgodovino, sta bila večkratna gosta na dvoru slovenskega kneza Koclja. Njun vpliv na Koclja je bil odločilen, da se je Spodnja Panonija osamosvojila. Po uvedbi slovanskega (takrat so vsi Slovani govorili enoten jezik) bogoslužja se je salzburška nemška duhovščina umaknila iz dežele, kar je prineslo konec potujčevanja.
Ciril in Metod sta kot misijonarja delovala najprej na Moravskem. V Rimu sta dosegla nekaj nemogočega. Papež je slovanščino priznal za enakovreden jezik v bogoslužju, ki je imelo sicer do leta 1965 le tri svete jezike: hebrejščino, grščino in latinščino. Izmislila sta si pisavo glagolico, ki so jo njuni učenci razširili tudi v naše kraje. Glagoljaške napise najdemo tudi v Senožečah, Kamnjah, Dornberku, Misličah in Ilirski Bistrici. Leta 1880 pa je bila v Šmarjah pri Kopru zadnja glagoljaška maša.
Ciril je v Rimu umrl, Metod pa se je med Slovane vrnil kot škof. Nemška salzburška Cerkev se z izgubo ni sprijaznila. Metoda so zato ugrabili in zaprli. Slovenski knez Kocelj je posredoval pri papežu, a izpustitev dosegel šele po dveh letih in pol. Metod se je vrnil v Blatenski Kostel, prestolnico druge slovenske države. Nemci Koclju posredovanja niso nikoli oprostili. Kmalu je Spodnja Panonija izgubila neodvisnost, za Kocljem pa je izginila vsaka sled.
Papež Janez Pavel II. je Cirila in Metoda, ki godujeta 5. julija, postavil za sozavetnika Evrope, saj je poudarjal, da mora celina dihati z obema kriloma pljuč: vzhodnim in zahodnim.
Ime Ciril najdemo tudi v obliki Kiril, Kirilo in Kiro ter v ženski obliki Cirila. Metod pa je lahko tudi Metodi, Metodij, Metodija, Metodije, v ženski različici pa: Metoda in Metodija.

Blatenski Kostel
Blatenski Kostel je bil prestolnica Spodnje Panonije, druge slovenske države. Večkratna gosta na dvoru slovenskega kneza Koclja sta bila sveta brata Ciril in Metod. Njun vpliv na Koclja je bil odločilen, da se je Panonija osamosvojila. Po uvedbi slovanskega bogoslužja se je salzburška nemška duhovščina umaknila iz dežele.
Spominska kapela v
Blatenskem kostlu
Blatenski Kostel ali Blatograd je danes med Slovenci malodane povsem pozabljen. Skrit je nedaleč od Blatenskega jezera pod madžarskim imenom Zalavar. Tu le malokdo ve, da je to zibelka slovenske državnosti, saj sta kneza Pribina in Kocelj vzpostavila samostojno slovensko državo Spodnjo Panonijo. Najprej je to ozemlje bilo le Pribinov fevd, nato grofija, po obisku svetih bratov pa je knez Kocelj deželo osamosvojil.
Ciril in Metod sta se na Kocljevem dvoru ustavila, ko sta leta 867 potovala v Rim. Kocelj je »močno vzljubil slovenske knjige, se jih naučil in mu dal do petdeset učencev, da bi se učili«. V Rimu je Ciril umrl, Metod pa se je vrnil kot škof in papeški odposlanec. Po zaslugi Koclja in svetih bratov je papež ustanovil novo Panonsko nadškofijo. Nemška salzburška Cerkev pa se z izgubo ni sprijaznila. Metoda so zajeli in zaprli. Kocelj je posredoval pri papežu, a šele po dveh letih in pol je bil Metod na ukaz papeža Janeza VIII. izpuščen. Vrnil se je v Blatenski Kostel. Tega Nemci Koclju niso pozabili. Kmalu je Spodnja Panonija izgubila neodvisnost, za Kocljem pa je izginila vsaka sled.
Cerkev sv. Cirila in Metoda na
Brjah na Vipavskem
Tudi o Blatenskem Kostelu se ni ohranilo veliko sledi. Precej arheoloških ostankov je bilo ob nestrokovnih izkopavanjih uničenih. Danes je na mestu, kjer je nekoč stala glavna dvorna cerkev, novejša kapela. Poleg nje zdaj gradijo turistično informacijsko središče. Postavljeno je tudi več narodnih obeležij v spomin svetih bratov (tudi slovensko, a šele v zadnjem desetletju).
Iz časa slovenske države Spodnje Panonije (9. stol.) pa so arheološki ostanki cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je bila cerkev s pravico krščevanja na tem območju.  Cerkev je bila zgrajena v obliki triladijske slopne bazilike s tremi polkrožnimi apsidami. Ohranjeni so samo spodnji deli zidov in stebrov, tla je prerasla trava.
Lepa okolica Blatenskega Kostela vabi  na izlete, na katerih lahko občudujemo številne ptice. Blatno jezero je v poletnih mesecih primerno za kopanje. Iz Slovenije je najkrajša pot preko mejnega prehoda Dolga vas mimo Lentija do Zalaapatija, kjer zavijemo desno. Tu se peljemo do odcepa za Zalavar (Blatenski Kostel), kjer so kažipoti v madžarščini (Ciril-Metod emlekoszlop). Na glavni cesti nato na desni zagledamo kapelo (nekdanja dvorna cerkev), turistično informacijsko središče in obeležja sv. Cirilu in Metodu. Še malce naprej pa je na levi strani kažipot, ki usmerja k cerkvi sv. Janeza Krstnika. Vstopnin ni, urnikov tudi ne. Za mašo je najbolj primerna bazilika sv. Janeza Krstnika.

besedilo (objavljeno v Primorskih novicah 2011 in v Ognjišču 2000) in fotografije: 
TINO MAMIĆ





Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah.  Starejši INTERVJU  z Vilijem Ščuko  o marihuani: KLIK Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, k

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost danes ob 19.15.  Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi. Duhovniki doživljajo velike pritiske. Zaradi demografskih sprememb in birokracije so vse bolj obremenjeni. Večinoma preobremenjeni, velikorkat izgoreli. A ostajajo tiho in delajo naprej. Mediji so do njih neprizanesljivi in velikokrat sovražni.  V zadnjih letih pa jim največ škode naredi peščica homoseksualno aktivnih duhovnikov, kar je glavni vzrok za pedofiliske zločine. Slovenski škofje bi zato morali duhovnike bolj zaščititi, predvsem tako, da bi brezkompromisno začeli boj proti homoseksualnemu lobiju. (Danev v Faktorju ob 19.15.) Šoltes je kot politik zelo priljuden in všečen. Daje vtis zmernega in razumnega politika. To je za Slovenijo dobro. Hkrati pa to pomeni tudi, da gre bolj za politika ki go

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF). Tovariš Tit Turnšek, Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani. Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slov