Preskoči na glavno vsebino

Kako postati ekološka država

Čeprav na ekološke probleme znanstveniki opozarjajo že več desetletij in čeprav svetovni politiki govorijo o zeleni prihodnosti že vrsto let, pa je v običajnem življenju sprememb bolj malo. Dobrih zgledov pa je vse več.
Poglejmo najprej sončno energijo, ki jo človeštvo izkorišča že vse od Adama in Eve naprej. V stoletjih se je nabralo ogromno znanja. Hkrati pa se zdi, da tega vedenja ne uporabljamo več. Denimo, naši predniki so stoletja gradili samostojne hiše z daljšimi nadstreški, kot jih gradimo danes. Zakaj? Poleti so dajali senco in zmanjševali vročino v hiši. Pozimi, ko je sonce nizko, pa nadstreški niso ovirali žarkov, da bi posvetili v hišo, hkrati pa hišo bolj učinkovito varovali pred dežjem. Če danes opazujemo sodobne hiše, jih ima daljši nadstrešek bolj malo.
Moderno izkoriščanje sončnih žarkov je povezano s sončnimi celicami. Prvi kolektor je bil patentiran v Franciji že daljnega leta 1861. Prvi sončni kolektorji za ogrevanje tople vode za kopalnice pa so bili na zasebnih hišah postavljeni v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Kljub dobro poznani tehnologiji, ekonomičnosti in prihranku elektrike pa so črne sončne celice na hišah še vedno razmeroma redke.
Sočna stran Alp
Sonce na Slovenijo pošlje toliko žarkov, da bi jih bilo dovolj za 300 krat več energije kot jo v tem trenutku potrebujemo. Tega so se zavedali tudi politiki, ki so pred desetletjem napovedali, da bomo v državi imeli v tem trenutku 200.000 kvadratnih metrov kolektorjev. Resnica pa je, da jih imamo za polovico manj. Na Primorskem ni nič kaj posebej drugače, pa čeprav so Istra, Kras in Trnovska planota najbolj osončeni predeli države. Po drugi strani pa vse več novih sončnih elektrarn napoveduje svetlejše, (bolj sončne) čase.
Slovenija v primerjavi z drugimi državami ni nič kaj posebnega. S kakimi 100.000 kvadratnimi metri kolektorjev je na evropski lestvici nekje na sredini. Je pa res, da v zadnjih letih vsako leto zdrsnemo za kako mesto navzdol. In res je tudi, da ima slovenska severna soseda s “senčne” strani Alp trikrat več kolektorjev. Avstrijo po izkoriščanju sončne energije med 27-imi članicami EU presega le Ciper.
Energetska (r)evolucija
Zaradi grozečih podnebnih sprememb (večina znanstvenikov napoveduje pretirano segrevanje ozračja, del pa novo ledeno dobo) je sprememba z energetsko oskrbo iz potratne in fosilne na zeleno nujna. Vprašanje je le, koliko časa bo civilizacija potrebovala in kakšna bo končna cena. Bo prišlo do radikalne spremembe in potemtakem revolucije, ali pa bo ostalo pri sedanjem tempu in energetski evoluciji?
Obnovljiva energija je v zadnjih letih postala evropski hit. V zadnjem desetletju je več kot polovica vseh novih porabnikov energije v EU odvisnih od obnovljive energije. Ta del gospodarstva je beležil stalno rast tudi v najhujšem obdobju svetovne gospodarske krize (2009). Prav v letu najhujše krize so evropske naložbe v vetrne elektrarne narasle za slabo četrtino in presegle 13 milijard evrov.
Danes Evropa samo desetino svojih energetskih potreb zadovolji z obnovljivimi viri. Odločna okoljska organizacija Greenpeace je pripravila načrt za opustitev izrabe vseh fosilnih goriv in jedrske energije v Evropi do leta 2050. Glavnino energije bi namreč lahko dobili od sonca in vetra. A zato bi morali zmogljivosti vetrnih elektrarn podeseteriti, sončnih pa podvajseteriti. Pomembna je tudi lesna biomasa, ki bi jo tudi morali proizvesti 15 krat več kot danes.
Vetrne elektrarne za Slovenijo niso najbolj primerne zaradi slabe ekonomičnosti. Povsem nekaj drugega pa je sonce (posebej na Primorskem) in les. V slovenskih gozdovih vsako leto na novo zrase še enkrat več dreves, kot jih posekamo. Kar 60 odstotkov države prekrivajo gozdovi, gmajne pa se še vedno zaraščajo. Gozd ima vse lastnosti za energetski rudnik prihodnosti, pa še “rude” ne zmanjka, ampak se obnavlja.
Ogljični odtis je majhen, za obdelavo je preprost in ima dolgo življenjsko dobo. Žal smo tudi tu pozabili na izkušnje prednikov, ki so vedno sekali drevesa pozimi ob pravi luni. Danes se to počne avgusta, ko ima drevo v sebi največ življenjskih sokov. Zato je treba tak les dlje sušiti (a vendar se rado zgodi, da les še naprej “deluje”) in zaščititi pred škodljivci. Tramovi izpred stotih let so zato največkrat veliko bolj ohranjeni kot nekaj let stari. A kakorkoli, les bi lahko veliko bolj uporabljali pri gradnji, saj je bivanje veliko prijetnejše in bolj zdravo kot v betonu. Lesna biomasa pa bi lahko bila glavni vir ogrevanja. Trenutno je cena ogrevanja z lesnimi peleti skoraj za polovico nižja od ogrevanja s kurilnim oljem. Les ima tudi lastnost okolju prijaznega energenta, saj je “lokalen”.
Potratna Slovenija
V Sloveniji, kjer je cena elektrike za gospodinjstva še vedno precej pod evropskim povprečjem, energija ni najbolj dragocena. Za običajen izdelek namreč naši proizvajalci porabijo skoraj še enkrat toliko energije kot v starih članicah povezave (EU15). Ali trikrat toliko kot Danska. Evropska komisija pa meni, da bi lahko zmanjšali porabo energije tudi za tretjino, če bi samo uporabljali že obstoječo tehnologijo. Brez vsakih stroškov, torej. Varčevanje z energijo je namreč možno na vsakem koraku: ugašanje televizije in računalnika, ko ju ne gledamo; ugašanje avtomobila, če stoji na mestu več kot dve minuti itd. Slovenija je z nacionalnim energetskim programom (2004) učinkovito izrabo obljubila povečati: energetska intenzivnost za 30 odstotkov do leta 2015. A glede na doslej pokazane dosežke, tega ne bo izpolnila. Po drugi strani pa energetsko učinkovite države svojo učinkovitost še povečujejo.
Največ v smeri boljše izrabe energije lahko naredijo gospodinjstva. Država že vrsto let podeljuje subvencije in/ali kredite za izolacijsko gradnjo, okolju prijaznejše ogrevanje in postavitev sončnih kolektorjev. Hkrati ponuja brezplačno energetsko svetovanje v energetskih pisarnah po vsej državi. A težav je več. Denarja je premalo, prošenj pa vedno več. Vlaganje prošnje za subvencijo je v primerjavi z drugimi vlogami sicer preprosto, a še vedno zamudno. Država ti del naložbe sicer največkrat vrne, a to šele po več mesecih. Hitreje in ceneje bi bilo zmanjšati ali ukiniti davek na izolacijska gradiva.
Vse več je videti tudi sončnih elektrarn. Vse več je podjetij, ki ponujajo tehnologijo, pa tudi celotno izvedbo, vključno s pripravo dokumentacije za državne subvencije. A to je predvsem za ljudi, ki imajo toliko pod palcem, da gredo v investicijo. Za postavitev samo desetih kolektorjev se zato odločajo le redki. Velik problem je tudi izvedba, saj gradbeni izvajalci velikokrat preslabo poznajo učinkovite izolacijske tehnike. Zato so tudi novogradnje mnogokrat energetsko potratne.
Slovenija padla na 55. mesto
Ena od najprestižnejših svetovnih univerz, ameriška Yale, vsaki dve leti objavi raziskavo o okoljski uspešnosti držav. Okoli 150 držav ocenijo na podlagi 25 meril glede na onesnaženost okolja, zraka, števila rastlinskih in živalskih vrst, podnebnih sprememb, obsega vodnih virov ... Nato izdelajo lestvico EPI (Environmental Performance Index), ki pokaže, kako je posamezna država sposobna zaščititi okolje za več prihodnjih desetletij. Slovenija je bila leta 2006 na 31. mestu, dve leti kasneje pa je napredovala na ugledno 15. mesto. Pri zadnjem merjenju, ki je bilo narejeno lani, pa je padla na 55. mesto, takoj za Belorusijo in Malezijo in tik pred Sirijo. Med državami EU pa je šele 21.
Primeri dobre prakse
Zmagovalka zadnjega merjenja je bila Islandija, ker učinkovito izkorišča svoje naravne danosti: elektriko in toplo vodo pridobiva s pomočjo toplote Zemljine notranjosti. Islandija namerava v prihodnosti za pogonsko gorivo uporabljati le še vodik, zato je vlada državljanom zagotovila avtobuse na gorivne celice. Njihov cilj je, da bi leta 2050 postali brezogljična in nenaftna država. Vedno je zelo dobro uvrščena tudi Švica, ki ima težave zaradi taljenja snega. Uvajajo zelo stroge ukrepe: v nekaterih mestih so avtomobile že povsem prepovedali.
Na tretjem mestu je prva neevropska država, Kostarika. Njen cilj je namreč prihodnje leto postati prva ogljično nevtralna država na svetu. Ta srednjeameriška država, ki nima vojske, je v preteklosti prekomerno krčila gozdove. Sedaj je sečnjo močno omejila in pričela pogozdovati. V enem letu so posadili tudi po pet milijonov dreves. Kot kmetijska država pa je v tropskem podnebju začela uporabljati površine pod drevesi ali takoimenovane mikroklime. Pod njihovimi krošnjami je namreč senca, ki ščiti zemljo pred prekomernim izhlapevanjem vode.
Na četrtem mestu lestvice EPI je prva država Evropske unije, tradicionalno evroskeptična Švedska. Ker cena energentov strmo narašča, so si Švedi za cilj postavili, da bodo do leta 2020 povsem opustili rabo fosilnih goriv. Namesto premoga, plina in nafte na veliko izrablja žagovino, iz katere izdelujejo pelete za ogrevanje na lesno biomaso. Za avtomobile pa so na Švedskem začeli uporabljati metan, ki ga pridobivajo pri vzreji goveda. Ali in s kakšnim tempom bo Slovenija sledila tem dobrim zgledom, pa je treba vprašati politike. Ali volilce.
Na zasebnih hišah na Primorskem so kolektorji razmeroma redki, čeprav so pogoji za izkoriščanje sončne energije odlični. Kalkulacije raznih domačih “mojstrov” glede izolacije fasad pa so kratkoročne in velikokrat celo zgrešene. Le redke nove primorske fasade imajo debelino 15 centimetrov, kolikor bi bilo najbolj primerno po mnenju strokovnjakov. Lastniki se namreč zadovoljijo že s petimi ali desetimi centimetri.


Vetrnice so velika investicija, ki za Slovenijo ni najbolj ekonomična. Nekaj povsem drugega so ravninski predeli Nemčije in Beneluksa ter Severno morje. Vetrnice v Luksemburgu so spodaj pobarvane v rumene in zelene odtenke, da se bolj vklopijo v okolico.

Besedilo in fotografiji: Tino Mamić
Objavljeno v prilogi Primorskih novic Nova energija 27.7.2011

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v tednu po 26. novembru. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če je bil kak novinar na volilno nedeljo po prvi izjavi Marjana Šarca ob 19.05 presenečen, da bo ustanavljal parlametnarno stranko, je bil bodisi neinteligenten bodisi se je delal neumnega.
(VV Faktor 39, O rezultatih volitev za novega predsednika RS, KLIK in KLIK; O tej temi govori tudi moja kolumna: KLIK)
Problem Andreja Šiška je bil, ker slovenski novinarji, ko slišijo za domoljubje ali nacionalizem, ne vedo, kako bi se obnašali. Domoljubje je tabu tema za slvoenske medije. Tudi sicer slovenska levica ne ve, kaj bi z državo Slovenijo, saj ji je neodvisnost padla z neba.  (VV Faktor 35, O kandidaturi Andreja Šiška KLIK in KLIK)
V nobeni normalni državi ne bi prišlo do resne možnosti, da bi 39-letnik brez…

Odšel je Peter Bajc

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven.
Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati.
Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal:
Na svidenje nad zvezdami.
Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje.
Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino.
Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri.

Tino in čavenski prijatelji