Preskoči na glavno vsebino

Sv. Benedikt, oče Evrope

Sv. Benedikt iz Nursije (god 11. julija) je postavil zahodno meništvo na povsem nove temelje in tako preoblikoval srednjeveško Evropo. Z geslom “moli in delaj” ali v latinščini “ora et labora” je samostane naredil za gospodarska in kulturna središča.

Leta 529 je bizantinski cesar zaprl še zadnjo pogansko šolo v Atenah. Istega leta se je na grič Cassino južno od Rima povzpel menih Benedikt in ustanovil samostan. Benediktova redovna skupnost je začela kulturno, duhovno in gospodarsko prenovo Evrope. Končala se je antika in začel srednji vek.
Benedikt se je rodil leta 480 v plemiški družini v umbrijski Nursiji. Iz Rima, kjer so se bili besedni, pa tudi krvavi boji za verske resnice in papeški prestol, je zbežal v samoto. Po nekaj letih samotarskega življenja v votlini je ustanovil samostan Montecassino in postavil nova, razmeroma stroga redovna pravila.
Evropa, kjer so se še vedno preseljevali celi narodi, je bila opustošena. Benediktovi tovariši in nasledniki, ki so začeli nove samostane ustanavljati po vsej celini, so začeli dežele obnavljati: krčili so gozdove in učili preproste ljudi umno obdelovati zemljo. Germane, ki so prezirali ročno delo, je to povsem spremenilo. Benediktinci in tudi drugi redovi, ki so na novo ali pa na podlagi starih redov nastajali skozi stoletja, so ustanavljali šole, delavnice in bolnišnice. Benedikt je svetopisemske nauke presadil v vsakdanje življenje.
Umrl je na Montecassinu 21. marca 547. Zaradi postnega časa pa so nato njegov god premaknili na 11. julij. Papež ga je postavil za patrona Evrope.

Ime Benedikt izhaja iz latniščine. “Benedictus” pomeni “blagoslovljen”. Ime je razmeroma redko, najdemo pa ga tudi naslednjih različicah: Benedikto, Beneto, Beni, Benito, Beno, v ženski obliki pa Benedikta. Iz imena jenastalo tudi precej priimkov: Benedejčič, Benedik, Benčina, Benedičič ...

fotografije: 
- Kip sv. Benedikta pred smrtjo v Montecassinu
- Benediktov kip (1763) v samostanu Montecassino je bombardiranje leta 1944 čudežno preživel brez večjih poškodb

besedilo in fotografiji: TINO MAMIĆ

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom danes ob 19.15. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede arbitraže pogovarjati z Zagrebom, ne pa s slovenskimi mediji. Cerar je politično mrtev, kar vedo tudi v Zagrebu - zato v tem trenutku obstaja možnost sklenitve dogovora med državama. Sicer pa bi Slovenija morala vzpostaviti tesno zavezništvo s Hrvaško in se Bruslju ponuditi kot poznavalca Balkana.
(VV Faktor DANES ob 19.15)
Ne delam si utvar: proslava partizanskega poraza v Dražgošah je pokazala, da bi slovenca levica v primeru ponovne okupacije takoj spet dvignila orožje zoper Slovence.
(VV Faktor 72, O sovražnem govoru na proslavi v Dražgošah, KLIK)
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je t…

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…