Preskoči na glavno vsebino

E-avtomobili, znanilci nove dobe

Čeprav v Sloveniji električne avtomobile prodajajo že več mesecev, bi nakupe zlahka prešteli na prste ene roke. V tem trenutku v razvoju prednjačijo samouki, ki izdelujejo vse več električnih avtomobilov. Takih avtomobilov je zato na naših cestah vsak mesec več.
Prvi serijski električni avtomobil, ki so ga začeli prodajati pri nas, je bil italijanski malček tazzari. Dvosed z uradnim dometom do 140 kilometrov stane 23 tisočakov, nanj pa je treba čakati tri mesece.
Majhno zanimanje
Lani so za vso Evropo izdelali samo tisoč teh praktičnih mestnih vozil. Slovenski uvoznik pravi, da so prodali samo dva, pa še od teh so enega odpeljali v Srbijo. Vzrok za majhno zanimanje je treba iskati predvsem v visoki ceni, a tudi v pričakovanju subvencij, ki naj bi jih država delila v okviru programa nizkoogljične družbe.
V nasprotju z uradno ponudbo je spletna veliko ugodnejša. Na voljo so podobni avtomobili za precej ugodnejšo ceno. Vendar poznavalci opozarjajo, da gre za kitajske izdelke in zavajajoče oglaševanje.
Prihajajo veliki
Veliki svetovni avtomobilski proizvajalci že leta napovedujejo električne avtomobile. Da ne gre za nikakršen bavbav, dokazujejo električni avtomobili, ki so jih že pred desetletji začeli prodajati v butičnih serijah. Na zunaj povsem običajne, že rabljene, a dobro ohranjene avtomobile, pa dobimo v Franciji in Nemčiji že za manj kot deset tisočakov.
V zadnjih mesecih je prišlo v Sloveniji do pomembnih premikov na tem področju. Na tržišču so na voljo že tri vrste električnih avtomobilov. Gre za manjši avto i-miev, ki ga je razvil japonski Mitsubishi. Izdelujejo ga na Japonskem, čakalna doba je pet mesecev, cena pa 35 tisočakov. Doslej so prodali le dva.
Problem električnih avtomobilov je tudi omejena ponudba in torej omejeno število prodanih vozil. Primerjava s sosednjimi državami kaže, da je cena električnih avtomobilov pri nas najugodnejša. V Avstriji je višja za tisočaka, v Italiji za poldrugega, na Madžarskem pa ga sploh ni na voljo. Na Hrvaškem ga ponujajo za dobrih 52 tisočakov.
Kljub razmeroma visoki ceni je pri oceni, ali se nakup splača ali ne, treba upoštevati, da so stroški vzdrževanja minimalni, poraba elektrike pa skoraj ni vredna omembe.
Isti avtomobil, le pod drugo oznako, ponujata tudi Citroën in Peugeot. Prvi ga prodaja pod imenom c-zero, drugi pa kot peugeot ion. Cena je dobrih 35 tisočakov.
Made in  doma
Slovenski elektropionir Andrej Pečjak neodvisno od vsega tega razvija svojo vizijo avtomobila na elektriko. Dokazal je že, da se da izdelati avtomobil, ki bo hiter in bo imel normalen domet. Njegov avtomobil, ki ga je predelal iz mazde RX8 in se imenuje bolt, doseže hitrost 160 kilometrov na uro, z ekonomično vožnjo pa lahko naredi do 270 kilometrov z enim polnjenjem akumulatorja.
S predelavo avtomobila dacia sandero je pred nekaj meseci dokazal tudi, da lahko električni avtomobil postane tudi običajen družinski avto. Zmore namreč hitrost več kot 130 kilometrov na uro in z enim polnjenjem prevozi tudi več kot 300 kilometrov. Stroški predelave so brez vloženega dela znašali okoli 35.000 evrov.
Andreju Pečjaku, ki ga je oče Vid upodobil v legendarnem otroškem romanu Drejček in trije Marsovčki, sledi vse več ekološko zagretih strojnikov. Zato je skupaj s podjetjem Elaphe začel organizirati tudi delavnice za samograditelje. “Odzivi so zelo različni, na nekaterih delavnicah je dosti ljudi, na drugih manj. Imam pa raje, da je udeležencev le pet ali šest, ker se potem lahko več pokaže in več naredi,” pove Pečjak.
Elektrojunakov je vedno več. “Marsikdo že predeluje kak avto zase, nekateri mehaniki in manjša podjetja pa se pripravljajo na maloserijske predelave,” pojasnjuje Pečjak. Tudi na Primorskem že nekaj mesecev nastaja električni avtomobil, ki je plod domačega znanja. Njegovega imena tokrat še ne bomo razkrili, saj ga bomo predstavili v eni od prihodnjih številk Sobote.
Domača serijska proizvodnja
Oprema Ravne pripravlja model malega mestnega avta chebela, za katerega upajo, da bo v nekaj letih šel v serijsko proizvodnjo. Pečjak razmišlja tudi o serijski proizvodnji ali natančneje, o serijski predelavi obstoječih vozil. Iz Belgije je že dobil ponudbo za predelavo avtomobilov smart. “Projekt z belgijskim podjetjem SA Isolants Victor Hallet ima cilj nizkocenovno predelavo avtomobilov,” pojasnjuje Pečjak. Zanimivo in pomembno je, da bodo vgrajene komponente večinoma slovenske. Gre za Iskro, Opremo Ravne in znanje Pečjakove ekipe. Za uvod je ekipa predelala dva smarta. Za predelavo drugega so porabili le pet dni, kar daje slutiti, da so časi množične proizvodnje električnih avtomobilov vse bliže.
Župan na elektriko
Pred kratkim že tretjič izvoljeni koprski župan Boris Popovič se zadnje dni vozi v službo z novim citroenovim električnim avtomobilom c-zero. Popovič, nekdanji cestni dirkač, je z novim službenim vozilom na moč zadovoljen, pa čeprav ne preseže hitrosti 130 kilometrov na uro. “Vozim se praktično zastonj,” se nasmeje župan in pomane s palcem in kazalcem.
Župan Popovič pravi, da se je odločil za citroena, ker ima uvozno podjetje sedež v Kopru. V Sloveniji sicer obstajajo tudi hitrejši avtomobili z večjim dosegom, a Popovič pravi, da se načeloma odloča za serijsko izdelan avtomobil, saj si le takega lahko privošči tudi običajni državljan. Župan napoveduje, da v mestu pripravljajo tudi parkirna mesta s polnilnico za električne avtomobile. Že jeseni naj bi jih postavili na treh parkiriščih. Novo parkirišče ob tržnici pa bo hkrati tudi sončna elektrarna. Na ekologijo in elektriko pa stavi tudi županova politična konkurenca. Koprski poslanec SD in mestni svetnik Luka Juri se že več let vozi z električnim skuterjem.
Za novo politiko
Slovenska politika ni posebno zainteresirana za električne avtomobile. Izjema je odprtje kake električne polnilnice pred mestno hišo. Mimogrede, za polnjenje električnih avtomobilskih je dovolj tudi povsem običajna vtičnica. Pečjak je do politikov kritičen: “Mislim, da je treba celotno politično sceno zamenjati. Ti, ki strašijo po naši politični sceni že več kot 10 let, se pač ne bodo spremenili. Novi bodo, tako upam, na razvoj gledali bolj trajnostno. Možnosti je vse več, ker se laže dobijo komponente in znanje.”
Polnjenje Citroënovega električnega avtomobila v središču Londona
Andrej Pečjak, slovenski elektropionir, razvija svojo vizijo avtomobila na elektriko
V Sloveniji je v središčih mest vse več polnilnic za električne avtomobile. V Ljubljani tako za te avtomobile parkiranje ni več problem.
Prvi slovenski električni avtomobil iz leta 1992. Kljub uspešnemu prototipu pa do serijske proizvodnje ni prišlo.
Besedilo in foto: Tino Mamić

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…