Preskoči na glavno vsebino

E-avtomobili, znanilci nove dobe

Čeprav v Sloveniji električne avtomobile prodajajo že več mesecev, bi nakupe zlahka prešteli na prste ene roke. V tem trenutku v razvoju prednjačijo samouki, ki izdelujejo vse več električnih avtomobilov. Takih avtomobilov je zato na naših cestah vsak mesec več.
Prvi serijski električni avtomobil, ki so ga začeli prodajati pri nas, je bil italijanski malček tazzari. Dvosed z uradnim dometom do 140 kilometrov stane 23 tisočakov, nanj pa je treba čakati tri mesece.
Majhno zanimanje
Lani so za vso Evropo izdelali samo tisoč teh praktičnih mestnih vozil. Slovenski uvoznik pravi, da so prodali samo dva, pa še od teh so enega odpeljali v Srbijo. Vzrok za majhno zanimanje je treba iskati predvsem v visoki ceni, a tudi v pričakovanju subvencij, ki naj bi jih država delila v okviru programa nizkoogljične družbe.
V nasprotju z uradno ponudbo je spletna veliko ugodnejša. Na voljo so podobni avtomobili za precej ugodnejšo ceno. Vendar poznavalci opozarjajo, da gre za kitajske izdelke in zavajajoče oglaševanje.
Prihajajo veliki
Veliki svetovni avtomobilski proizvajalci že leta napovedujejo električne avtomobile. Da ne gre za nikakršen bavbav, dokazujejo električni avtomobili, ki so jih že pred desetletji začeli prodajati v butičnih serijah. Na zunaj povsem običajne, že rabljene, a dobro ohranjene avtomobile, pa dobimo v Franciji in Nemčiji že za manj kot deset tisočakov.
V zadnjih mesecih je prišlo v Sloveniji do pomembnih premikov na tem področju. Na tržišču so na voljo že tri vrste električnih avtomobilov. Gre za manjši avto i-miev, ki ga je razvil japonski Mitsubishi. Izdelujejo ga na Japonskem, čakalna doba je pet mesecev, cena pa 35 tisočakov. Doslej so prodali le dva.
Problem električnih avtomobilov je tudi omejena ponudba in torej omejeno število prodanih vozil. Primerjava s sosednjimi državami kaže, da je cena električnih avtomobilov pri nas najugodnejša. V Avstriji je višja za tisočaka, v Italiji za poldrugega, na Madžarskem pa ga sploh ni na voljo. Na Hrvaškem ga ponujajo za dobrih 52 tisočakov.
Kljub razmeroma visoki ceni je pri oceni, ali se nakup splača ali ne, treba upoštevati, da so stroški vzdrževanja minimalni, poraba elektrike pa skoraj ni vredna omembe.
Isti avtomobil, le pod drugo oznako, ponujata tudi Citroën in Peugeot. Prvi ga prodaja pod imenom c-zero, drugi pa kot peugeot ion. Cena je dobrih 35 tisočakov.
Made in  doma
Slovenski elektropionir Andrej Pečjak neodvisno od vsega tega razvija svojo vizijo avtomobila na elektriko. Dokazal je že, da se da izdelati avtomobil, ki bo hiter in bo imel normalen domet. Njegov avtomobil, ki ga je predelal iz mazde RX8 in se imenuje bolt, doseže hitrost 160 kilometrov na uro, z ekonomično vožnjo pa lahko naredi do 270 kilometrov z enim polnjenjem akumulatorja.
S predelavo avtomobila dacia sandero je pred nekaj meseci dokazal tudi, da lahko električni avtomobil postane tudi običajen družinski avto. Zmore namreč hitrost več kot 130 kilometrov na uro in z enim polnjenjem prevozi tudi več kot 300 kilometrov. Stroški predelave so brez vloženega dela znašali okoli 35.000 evrov.
Andreju Pečjaku, ki ga je oče Vid upodobil v legendarnem otroškem romanu Drejček in trije Marsovčki, sledi vse več ekološko zagretih strojnikov. Zato je skupaj s podjetjem Elaphe začel organizirati tudi delavnice za samograditelje. “Odzivi so zelo različni, na nekaterih delavnicah je dosti ljudi, na drugih manj. Imam pa raje, da je udeležencev le pet ali šest, ker se potem lahko več pokaže in več naredi,” pove Pečjak.
Elektrojunakov je vedno več. “Marsikdo že predeluje kak avto zase, nekateri mehaniki in manjša podjetja pa se pripravljajo na maloserijske predelave,” pojasnjuje Pečjak. Tudi na Primorskem že nekaj mesecev nastaja električni avtomobil, ki je plod domačega znanja. Njegovega imena tokrat še ne bomo razkrili, saj ga bomo predstavili v eni od prihodnjih številk Sobote.
Domača serijska proizvodnja
Oprema Ravne pripravlja model malega mestnega avta chebela, za katerega upajo, da bo v nekaj letih šel v serijsko proizvodnjo. Pečjak razmišlja tudi o serijski proizvodnji ali natančneje, o serijski predelavi obstoječih vozil. Iz Belgije je že dobil ponudbo za predelavo avtomobilov smart. “Projekt z belgijskim podjetjem SA Isolants Victor Hallet ima cilj nizkocenovno predelavo avtomobilov,” pojasnjuje Pečjak. Zanimivo in pomembno je, da bodo vgrajene komponente večinoma slovenske. Gre za Iskro, Opremo Ravne in znanje Pečjakove ekipe. Za uvod je ekipa predelala dva smarta. Za predelavo drugega so porabili le pet dni, kar daje slutiti, da so časi množične proizvodnje električnih avtomobilov vse bliže.
Župan na elektriko
Pred kratkim že tretjič izvoljeni koprski župan Boris Popovič se zadnje dni vozi v službo z novim citroenovim električnim avtomobilom c-zero. Popovič, nekdanji cestni dirkač, je z novim službenim vozilom na moč zadovoljen, pa čeprav ne preseže hitrosti 130 kilometrov na uro. “Vozim se praktično zastonj,” se nasmeje župan in pomane s palcem in kazalcem.
Župan Popovič pravi, da se je odločil za citroena, ker ima uvozno podjetje sedež v Kopru. V Sloveniji sicer obstajajo tudi hitrejši avtomobili z večjim dosegom, a Popovič pravi, da se načeloma odloča za serijsko izdelan avtomobil, saj si le takega lahko privošči tudi običajni državljan. Župan napoveduje, da v mestu pripravljajo tudi parkirna mesta s polnilnico za električne avtomobile. Že jeseni naj bi jih postavili na treh parkiriščih. Novo parkirišče ob tržnici pa bo hkrati tudi sončna elektrarna. Na ekologijo in elektriko pa stavi tudi županova politična konkurenca. Koprski poslanec SD in mestni svetnik Luka Juri se že več let vozi z električnim skuterjem.
Za novo politiko
Slovenska politika ni posebno zainteresirana za električne avtomobile. Izjema je odprtje kake električne polnilnice pred mestno hišo. Mimogrede, za polnjenje električnih avtomobilskih je dovolj tudi povsem običajna vtičnica. Pečjak je do politikov kritičen: “Mislim, da je treba celotno politično sceno zamenjati. Ti, ki strašijo po naši politični sceni že več kot 10 let, se pač ne bodo spremenili. Novi bodo, tako upam, na razvoj gledali bolj trajnostno. Možnosti je vse več, ker se laže dobijo komponente in znanje.”
Polnjenje Citroënovega električnega avtomobila v središču Londona
Andrej Pečjak, slovenski elektropionir, razvija svojo vizijo avtomobila na elektriko
V Sloveniji je v središčih mest vse več polnilnic za električne avtomobile. V Ljubljani tako za te avtomobile parkiranje ni več problem.
Prvi slovenski električni avtomobil iz leta 1992. Kljub uspešnemu prototipu pa do serijske proizvodnje ni prišlo.
Besedilo in foto: Tino Mamić

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah.  Starejši INTERVJU  z Vilijem Ščuko  o marihuani: KLIK Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, k

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost danes ob 19.15.  Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi. Duhovniki doživljajo velike pritiske. Zaradi demografskih sprememb in birokracije so vse bolj obremenjeni. Večinoma preobremenjeni, velikorkat izgoreli. A ostajajo tiho in delajo naprej. Mediji so do njih neprizanesljivi in velikokrat sovražni.  V zadnjih letih pa jim največ škode naredi peščica homoseksualno aktivnih duhovnikov, kar je glavni vzrok za pedofiliske zločine. Slovenski škofje bi zato morali duhovnike bolj zaščititi, predvsem tako, da bi brezkompromisno začeli boj proti homoseksualnemu lobiju. (Danev v Faktorju ob 19.15.) Šoltes je kot politik zelo priljuden in všečen. Daje vtis zmernega in razumnega politika. To je za Slovenijo dobro. Hkrati pa to pomeni tudi, da gre bolj za politika ki go

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF). Tovariš Tit Turnšek, Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani. Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slov