Preskoči na glavno vsebino

Hitler in Mussolini v primorskih cerkvah

V več primorskih cerkvah, ki jih je v času druge svetovne vojne poslikal Tone Kralj, lahko še vedno najdemo obraze italijanskega duceja Benita Mussolinija, nemškega firerja Adolfa Hitlerja in fašističnega politika, ki je vodil invazijo na Reko, pesnika Gabrieleja D'Annunzia.
Tone Kralj (1900-1975), ekspresionistični slikar, ki ga v osrednji Sloveniji zaradi modernosti niso sprejeli, je na Primorskem poslikal več kot 40 cerkva. V času fašizma, ko je bila večina primorskih umetnikov prisiljena umolkniti ali se izseliti v Jugoslavijo, je Kralj zelo jasno izrazil svoj protest zoper italijanski in nemški imperializem.
Slikar se fašistov ni bal in je že pred drugo svetovno vojno, še bolj pa med njo, to očitno pokazal. To velja za več poslikav, od katerih so nekatere razmeroma znane, nekatere pa še skoraj povsem neraziskane.
Kraljeve umetnine so v mnogih cerkvah ogrožene. Zaradi vlage je marsikatera freska že odstopila, denarja za popravilo pa ni dovolj. Sorodniki pokojnega slikarja tako, denimo, zavračajo ideje o izdaji knjige o Tonetu Kralju in raje zbirajo denar namenjajo obnovi fresk. Pomembneje je namreč ohraniti dragoceno kulturno dediščino kot pa o njej izdajati knjige in jo pustiti propadati.
Hudič z ducejevo glavo
Pisalo se je leto 1934. V Nemčiji je kancler Adolf Hitler postal še vodja države (firer). Na Primorskem pa so bila do takrat ukinjena že vsa slovenska kulturna društva, prepovedana je bila slovenščina v cerkvah, mnogi zavedni Primorci pa so bili v zaporih in konfinaciji. Takrat je Jože Abram, župnik v vasi Pevma v današnjem zahodnem predmestju Gorice, povabil k sebi slikarja Toneta Kralja. Znani planinec, pisatelj, dramatik in prevajalec Abram je Kralju zaupal poslikavo cerkve sv. Silvestra, ki je bila na novo zgrajena po prvi svetovni vojni. Kralj je upodobil mučenje prvih kristjanov, kar so domačini lahko povezali s svojim narodnostnim trpljenjem. Da je to res, priča droben detajl, ki ga le malokdo opazi. Gre za veliko sliko nadangela Mihaela, ki je dolgi ostri križ zasadil v hudičev hrbet, medtem ko se ta s kremplji oklepa Zemlje. Če obraz hudiča, ki je obrnjen na glavo, dobro pogledamo, bomo kljub diaboličnim ušesom in rožičkom prepoznali podobo Benita Mussolinija.
Na severnem delu Primorske, na Šentivški Gori, je Kralj leta 1941, ko so tri okupacijske sile razkosale Slovenijo, poslikal župnijsko cerkev. Nad korom, na malce težje opaznem mestu, je upodobil bičanje sv. Vida, ki ga vodi in nadzoruje mučitelj v značilni pozi italijanskega duceja. Slednji je namreč zelo rad slekel srajco in do pasu gol poprijel za kako kmečko opravilo. O njegovi vnemi in mišičastem telesu so italijanski mediji seveda zvesto poročali.
Hitler križa Kristusa
Istega leta je Kralj začel opremljati in slikati tudi v župnijski cerkvi v Slivju v Brkinih. Tja ga je povabil narodno zavedni in preganjani župnik Viktor Berce. V njej najdemo največ upodobitev takratnih okupatorskih voditeljev. Najbolj v oči bode podoba Adolfa Hitlerja, ki kot rimski vojak pomaga dvigati Kristusa na križu. Najdemo ga okroglem reliefu 11. postaje križevega pota, pa tudi na naslednjih dveh postajah. Poleg značilne prečke in brčic malce komično delujejo tudi njegove irhaste hlače. Komičnost in grotesknost je sicer opaziti tudi v drugih Kraljevih križevih potih, ko na ta način upodablja Kristusove mučitelje.
Zgovorna je tudi prva postaja slivskega križevega pota. Pilat obsodi Kristusa na smrt. A slivski Pilat, pod čigar prestolom se skriva orel, ima obraz Mussolinija.
Slovenski angel premaga nacifašistično zver
Verjetno najbolj znan primer Kraljevega upodabljanja Mussolinija pa je ob zgornjem toku reke Soče. V dolini Trente so slikarja takoj po prihodu laških soldatov pritekli posvarit domačini, da se je skril na varno v gozd. Kralj je ustvarjal v naglici, da ga italijanski vojaki ne bi prej odkrili. Žal je ravno naglica kriva tudi za drugo tehniko slikanja fresk, ki ni tako obstojna. Mnoge kraljeve freske je zato že dobro najedel zob časa.
V cerkvici v kraju Soča je upodobil slovenske in slovanske svetnike (tudi Barago in Slomška), na osrednjem delu stropa pa nadangela Mihaela, odetega v barve slovenske trobojnice, ki prebada troglavega zmaja. Ena glava nosi podobo Mussolinija, obdano z žarečim soncem, simbolom Japonske, druga nemškega nacističnega orla in tretja rimskega in kasneje fašističnega orla. Slika je nastala leta 1944, v predzadnjem letu vojne, in je zanimiva umetniška napoved končne zmage zaveznikov nad silami osi trojnega pakta Rim-Berlin-Tokio.
Utemeljitelj fašizma
V cerkvi sv. Martina v Slivju, ki jo je poslikal Tone Kralj, večkrat  najdemo obraze italijanskega pesnika Gabrieleja d'Annunzia (1863-1938).  Zakaj ravno D'Annunzio?  Iredentist dalmatinskega porekla je bil  v marsičem ducejev  duhovni vodja.
Primorci so tega fašistično nastrojenega in vase zagledanega poeta  bliže spoznali, ko je vodil invazijo na  Reko. To mesto je namreč po koncu prve  svetovne vojne postalo samostojna državica, ki pa jo je z razvpitimi arditi zavzel D'Annunzio, kar bi lahko šteli za prvo italijansko povojno invazijo na ozemlje nekdanje Jugoslavije.
 D'Annunzio je na čelu nekaj sto legionarjev 12. septembra 1919 iz Ronk krenil na pohod nad Reko. V spomin na ta dogodek so italijansko ime Ronchi preimenovali v Ronchi dei Legionari.
D'Annunzio je na Reki, kjer je takrat živelo tudi  več kot 2000 Slovencev, in s katero je bil gospodarsko in upravno povezan del Primorske,  ustanovil korporativno državo, širil idejo o nadčloveku, organiziral nacionalistične javne manifestacije v obliki obredov, postavljal retorična vprašanja publiki in se obdal z drznimi in krutimi črnosrajčniki arditi. Vse to sta prevzela  Benito Mussolini in  kasneje v veliki meri tudi Adolf Hitler. Prav vladar Reke naj bi začel tudi prakso ustrahovanja in mučenja s pitjem ricinusovega olja. Nič čudnega torej, da je Kralj v Brkinih, ki so leta 1925 delno pripadli novi škofiji na Reki, tako odločno izrazil svoje mnenje o Mussolinijevem prijatelju.
Srditi poet

Najbolj  prepoznavna  je podoba pesnika na  freski v prezbiteriju, kjer jezno pogleduje proti sv. Martinu. Svetnik v rokah nosi mrtvega mladeniča, ki ga je po legendi obudil od mrtvih. D'Annunzio je odet v italijansko trikoloro, v roki pa drži liro, kar je v slikarstvu prepoznaven simbol za pesnika. V gruči poganov ob pesniku, ki imajo tudi na drugih  Kraljevih slikah velikokrat na glavi fašistične čepice, nekdo proti Martinu grozeče dviga tudi nož.
Na drugi freski iz življenja sv. Martina, kjer ta z mečem reže plašč in ga daje beraču, so umetnostni zgodovinarji  v bradatem opazovalcu dogodka prepoznali D'Annunzia. Tudi tu je ogrnjen v italijansko zastavo, ob njem pa se stiska Mussolini. Obraza sta tu razmeroma majhna in zato težje prepoznavna. Kralj je zato poetu naslikal malce širšo brado.
Obe podobi so slovenski umetnostni zgodovinarji prepoznali in opisali. A vase zagledanega in ekscentričnega pesnika, ki je v rimskem parlamentu agitiral za vstop Italije v prvo svetovno vojno, najdemo še na enem mestu.
D'Annunzio kot hudič 

V levi stranski kapeli stoji  beli kip Device Marije z detetom Jezusom v naravni velikosti. Po zapisu iz Razodetja ali Apokalipse, zadnje knjige Sv. pisma, je Marija  namreč z nogo strla kači - simbolu zla - glavo. Ta prizor, ki je zelo pogost v primorskih cerkvah, se ponovi tudi v Slivju. Razlika je le, da se tam namesto kače hudič s kremplji oklepa zemeljske krogle.
Podobno kot v cerkvi v Pevmi pri Gorici, ima hudičev  obraz tudi tu   človeško podobo. Če jo na računalniku obrnemo pokonci in zraven postavimo fotografijo D'Annunzia v starejših letih, opazimo veliko podobnost. Zdi se, da je Kralj tudi tu naslikal osvajalca  Reke.Opisali smo najbolj znane primere Kraljevega “političnega” slikanja. Posebej na križevih potih pa bomo tudi drugod zelo hitro našli celo vrsto fašističnih simbolov z negativnim predznakom, s čimer je Kralj na izviren način bil boj proti potujčevanju Primorske. Njegova umetniška dela so zato pomembna kot svojevrsten dokument težkega zgodovinskega obdobja, ko je velik del Slovencev trpel pod fašističnim škornjem. Kraljeva dela so zaradi ohranitve zgodovinskega spomina velikega pomena za Primorsko in vso Slovenijo. Umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn pravi, da je poslikava toliko cerkva na narodnostni meji nekaj izjemnega tudi v svetovnem merilu.
Med mnogimi obrazi, ki še nastopajo na Kraljevih poslikavah primorskih cerkva, bi utegnili najti še kakšno znano figuro. Tovrstno delo pa je zamudno zaradi majhnih obrazov na križevih potih, še bolj pa zaradi poškodb.
besedilo in fotografije: TINO MAMIĆ
Nadangel Mihael je zapičil križ - sulico v zver, ki ima telo kače, hudiča in Mussolinija. Pohlepno se ovija okoli zemeljske krogle in steguje kremplje po Evropi.
Natančnejša fotografija zveri, obrnjena na glavo, kaže krempelj, ki se zariva čez ozemlje Primorske. Na zabrisanem zemljevidu lahko prepoznamo obrise Jadranskega morja, italijanskega škornja, Sicilije, Sardinije in Korzike. Poteze hudičevega obraza brez dvoma kažejo na Benita Mussolinija.


Znamenita stropna freska v Soči v dolini Trente je nastala pred koncem druge svetovne vojne. Pod nogo “slovenskega” angela se v smrtnem krču zvija zmaj s tremi glavami: nacistično orlovo, fašistično volkovo in Mussolinijevo, obdano z japonskim soncem.
Cinični nasmeh razgaljenega in razkoračenega duceja, ki nadzoruje bičanje sv. Vida (župnijska cerkev v Šentiviški Gori).
Figura rimskega vojaka na 11. postaji križevega pota v Slivju spominja na Adolfa Hitlerja: prečka, brčice in irhaste hlače.
Pilat z ducejevim obrazom med obsodbo Jezusa na smrt na medaljonu prve postaje križevega pota v Slivju.
objavljeno v dnevniku Primorske novice 23. in 30. julija 2011
Čeprav je brada za D'Annunzia nenavadno široka, je v italijansko zastavo ovit fašistični pesnik, ki s posmehom gleda na sv. Martina, zgovoren simbol. Levo za D'Annunzijem se skriva Mussolini.

Mussolini (levo) in njegov duhovni voditelj D'Annunzio. Obraz slednjega kaže, koga je imel Kralj v mislih ob ustvarjanju 170 centimetrov visokega Marijinega kipa.Fašistični politik in pesnik, oblečen v barve italijanske trikolore, jezno gleda proti sv. Martinu

Obraz hudiča pod nogami Marijinega kipa v Slivju močno spominja na D'Annunzia



Objavljeno v Primorskih novicah 23. in 30. julija 2011.




Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost skupaj z Matejem Lahovnikom v ponedeljek, 18. septembra ob 19.15. Vabim k ogledu. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če "južnjak" postane odličen športnik ali politik, postane v trenutku tudi polnokrvni Slovenec. Mehki Ć čez noč utone v pozabo. In dobimo Roka Petroviča, Zorana Jankoviča, Borisa Popoviča itd, itd. In mnogi, tudi novinarji, so se pripravljati o celo skregati, da gre za Slovence. V resnici pa so to Slovenci in HKRATI Hrvati, Srbi, Črnogorci. (VV Faktor 9 KLIK - prvi del, pa tudi v moji kolumni: KLIK)
Da se je Goran Dragić pokrižal trikrat in po srbsko, sem napisal prej kot večina slovenskih medijev. Pa ne, da sem kakšen poseben opazovalec. V slovenskih medijih so določene teme še vedno tabu. Ko slavna osebnost izreče besedo Bog, ga sloven…

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…