Preskoči na glavno vsebino

V zamejstvu dediščina Toneta Kralja bolje ohranjena

Slikar Tone Kralj, ki se je proti fašizmu boril s čopičem, in poslikal kar 43 primorskih cerkva, je v naši državi precej pozabljen, saj več njegovih del propada. To je ugotovitev ljubljanskega srečanja poznavalcev in ljubiteljev Kraljeve umetnosti.
LJUBLJANA * Srečanje v ljubljanski knjigarni celjske Mohorjeve družbe je imelo polemični naslov "Tone Kralj - umetnik križa ali križani umetnik?" Vodil ga je primorski bogoslovec, študent teologije iz Kamenj na Vipavskem Blaž Batagelj, ki se je pogovarjal s Tonetom Zrncem, urednikom, kulturnikom in duhovnikom iz kanadskega Toronta. Batagelj je poudaril, da Ljubljana Kralja ni sprejela, zato je prišel na Primorsko. Hkrati pa Slovenija tudi danes pozablja na Kraljevo dediščino, ki jo je ponekod že zelo načel zob časa.
Batagelj je predstavil še neobjavljen dokument, pismo Hermenegilda Srebrniča. Srebrnič, ki je bolj poznan pod imenom Herman, je bil župnik v Soči, ko je Kralj med drugo svetovno vojno slikal v dolini Trente. V pismu je nekaj zanimivih, pa tudi pomembnih podrobnosti o življenju umetnika Kralja.
Tako se, denimo, Srebrnič spominja njegovega življenja v Soči: “Bil je zelo skromen človek, prijazen, prilagodljiv - v delu, pri hrani in stanovanju. Slikal je neutrudno, ure in ure.” Opisuje tudi poslikavo stranskega oltarja: “Namesto kače pod Marijinimi nogami je narisal hudiča. Toda žene so protestirale, ker so se bale tiste figure in je potem gospod Tone moral narisati navadno kačo.”
Silvester Gabršček, primorski etnolog z direktorata za dediščino na ministrstvu za kulturo, je povedal, da so cerkve Toneta Kralja v zamejstvu zgledno obnovljene in bolj ohranjene kot na naši strani meje.
Po njegovem mnenju to kaže na odnos države do te kulturne dediščine, ki je nastala kot del boja za narodnostne pravice Primorcev v času fašizma.
TINO MAMIĆ
Tone Zrnec (levo) in Blaž Batagelj opozarjata, da država pozablja na umetniško dediščino Toneta Kralja
Objavljeno v Primorskih novicah 21. septembra 2011

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…