Preskoči na glavno vsebino

V zamejstvu dediščina Toneta Kralja bolje ohranjena

Slikar Tone Kralj, ki se je proti fašizmu boril s čopičem, in poslikal kar 43 primorskih cerkva, je v naši državi precej pozabljen, saj več njegovih del propada. To je ugotovitev ljubljanskega srečanja poznavalcev in ljubiteljev Kraljeve umetnosti.
LJUBLJANA * Srečanje v ljubljanski knjigarni celjske Mohorjeve družbe je imelo polemični naslov "Tone Kralj - umetnik križa ali križani umetnik?" Vodil ga je primorski bogoslovec, študent teologije iz Kamenj na Vipavskem Blaž Batagelj, ki se je pogovarjal s Tonetom Zrncem, urednikom, kulturnikom in duhovnikom iz kanadskega Toronta. Batagelj je poudaril, da Ljubljana Kralja ni sprejela, zato je prišel na Primorsko. Hkrati pa Slovenija tudi danes pozablja na Kraljevo dediščino, ki jo je ponekod že zelo načel zob časa.
Batagelj je predstavil še neobjavljen dokument, pismo Hermenegilda Srebrniča. Srebrnič, ki je bolj poznan pod imenom Herman, je bil župnik v Soči, ko je Kralj med drugo svetovno vojno slikal v dolini Trente. V pismu je nekaj zanimivih, pa tudi pomembnih podrobnosti o življenju umetnika Kralja.
Tako se, denimo, Srebrnič spominja njegovega življenja v Soči: “Bil je zelo skromen človek, prijazen, prilagodljiv - v delu, pri hrani in stanovanju. Slikal je neutrudno, ure in ure.” Opisuje tudi poslikavo stranskega oltarja: “Namesto kače pod Marijinimi nogami je narisal hudiča. Toda žene so protestirale, ker so se bale tiste figure in je potem gospod Tone moral narisati navadno kačo.”
Silvester Gabršček, primorski etnolog z direktorata za dediščino na ministrstvu za kulturo, je povedal, da so cerkve Toneta Kralja v zamejstvu zgledno obnovljene in bolj ohranjene kot na naši strani meje.
Po njegovem mnenju to kaže na odnos države do te kulturne dediščine, ki je nastala kot del boja za narodnostne pravice Primorcev v času fašizma.
TINO MAMIĆ
Tone Zrnec (levo) in Blaž Batagelj opozarjata, da država pozablja na umetniško dediščino Toneta Kralja
Objavljeno v Primorskih novicah 21. septembra 2011

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v torek, 16. januarja ob 19.15, skupaj z Bernardom Brščičem. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je treba omejiti in po zgledu Francije začeti omogočati mladim družinam, da se lahko odločijo za otroke. Priseljevanje je treba tako prilagoditi, da imajo prednost ljudje s podobnimi navadami, jezikom in kulturo. Ukrajinci, Makedonci ali Bošnjaki bi se bistveno hitreje integrirali v slovensko družbo kot pa Arabci. Hkrati je treba priseljencem dati možnost, da se integrirajo v slovensko družbo in enakopravno uveljavijo. Začeti se je treba borit proti getoizaciji ljudi samo zato, ker so se njihovi starši rodili 300 km stran. Država bi morala spodbujati priseljence, da ne p…

Odšel je Peter Bajc

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven.
Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati.
Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal:
Na svidenje nad zvezdami.
Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje.
Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino.
Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri.

Tino in čavenski prijatelji