Sveta Nikoloza Koprska

Na 500. obletnico smrti koprčanke sv. Nikoloze so v Kopru pri sv. Ani imeli mašo v treh jezikih: slovenščini, hrvaščini in italijanščini. Vabila pa so natisnili še v glagolici, ki je v teh krajih kot simbol slovenstva kljubovala latinščini in italijanščini vse do konca 19. stoletja.

Maša v čast koprski svetnici grškega porekla, ki je umrla 

v Italiji in je pokopana na Hrvaškem

Nicolosa Bursa se je rodila grškim trgovcem v etnično pretežno italijanskem Kopru (1447), umrla pa v Benetkah (1512). Kot opatinja beneškega samostana je zaslovela zaradi čudežnih ozdravljenj, o katerih zbirajo dokumente tudi dandanes. To je 12. decembra v Kopru potrdil Marjan Jelenić,  župnik iz hrvaškega Vodnjana, kjer je pokopana sv. Nikoloza. Nikolozino telo je najprej ležalo v Benetkah, kjer so njeno grobnico odprli po šestnajstih letih. Našli so jo nestrohnjeno, kar je še povečalo njeno priljubljenost med Benečani. V Istro so jo prenesli zaradi strahu pred Napoleonom pred dvema stoletjema. Njeno telo je še danes najbolj ohranjeno telo kakega svetnika v Evropi, saj je ohranjeno v celoti, vključno s srcem, zatrjuje pobudnik obujanja zgodovinskega spomina Istre Dario Gregorič. 

Po končani akademiji so se udeleženci skupaj fotografirali

Po maši, ki so jo darovali mašniki iz treh sosednjih držav, je bila trojezična akademija s predavanji in petjem. »Zdi se kot da je Nikoloza  prišla nazaj v svoje rojstno mesto, da bi nas spodbudila v veri. Naših korenin bi se morali bolj zavedati. Lepo bi bilo, če bi se krščanske dediščine zavedli tudi intelektualci, šolniki in mediji,« je še povedal Gregorič. Bogoslužje in akademijo pri koprskih frančiškanih so podprli tudi mestna knjižnica, italijanska skupnost, občina in turistično društvo iz Koštabone.

krajši zapis je bil objavljen v tedniku Družina 3. januarja 2013