Preskoči na glavno vsebino

Sveta Nikoloza Koprska


Na 500. obletnico smrti koprčanke sv. Nikoloze so v Kopru pri sv. Ani imeli mašo v treh jezikih: slovenščini, hrvaščini in italijanščini. Vabila pa so natisnili še v glagolici, ki je v teh krajih kot simbol slovenstva kljubovala latinščini in italijanščini vse do konca 19. stoletja.
Maša v čast koprski svetnici grškega porekla, ki je umrla 
v Italiji in je pokopana na Hrvaškem
Nicolosa Bursa se je rodila grškim trgovcem v etnično pretežno italijanskem Kopru (1447), umrla pa v Benetkah (1512). Kot opatinja beneškega samostana je zaslovela zaradi čudežnih ozdravljenj, o katerih zbirajo dokumente tudi dandanes. To je 12. decembra v Kopru potrdil Marjan Jelenić,  župnik iz hrvaškega Vodnjana, kjer je pokopana sv. Nikoloza. Nikolozino telo je najprej ležalo v Benetkah, kjer so njeno grobnico odprli po šestnajstih letih. Našli so jo nestrohnjeno, kar je še povečalo njeno priljubljenost med Benečani. V Istro so jo prenesli zaradi strahu pred Napoleonom pred dvema stoletjema. Njeno telo je še danes najbolj ohranjeno telo kakega svetnika v Evropi, saj je ohranjeno v celoti, vključno s srcem, zatrjuje pobudnik obujanja zgodovinskega spomina Istre Dario Gregorič. 
Po končani akademiji so se udeleženci skupaj fotografirali
Po maši, ki so jo darovali mašniki iz treh sosednjih držav, je bila trojezična akademija s predavanji in petjem. »Zdi se kot da je Nikoloza  prišla nazaj v svoje rojstno mesto, da bi nas spodbudila v veri. Naših korenin bi se morali bolj zavedati. Lepo bi bilo, če bi se krščanske dediščine zavedli tudi intelektualci, šolniki in mediji,« je še povedal Gregorič. Bogoslužje in akademijo pri koprskih frančiškanih so podprli tudi mestna knjižnica, italijanska skupnost, občina in turistično društvo iz Koštabone.
krajši zapis je bil objavljen v tedniku Družina 3. januarja 2013 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah.  Starejši INTERVJU  z Vilijem Ščuko  o marihuani: KLIK Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, k

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost danes ob 19.15.  Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi. Duhovniki doživljajo velike pritiske. Zaradi demografskih sprememb in birokracije so vse bolj obremenjeni. Večinoma preobremenjeni, velikorkat izgoreli. A ostajajo tiho in delajo naprej. Mediji so do njih neprizanesljivi in velikokrat sovražni.  V zadnjih letih pa jim največ škode naredi peščica homoseksualno aktivnih duhovnikov, kar je glavni vzrok za pedofiliske zločine. Slovenski škofje bi zato morali duhovnike bolj zaščititi, predvsem tako, da bi brezkompromisno začeli boj proti homoseksualnemu lobiju. (Danev v Faktorju ob 19.15.) Šoltes je kot politik zelo priljuden in všečen. Daje vtis zmernega in razumnega politika. To je za Slovenijo dobro. Hkrati pa to pomeni tudi, da gre bolj za politika ki go

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF). Tovariš Tit Turnšek, Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani. Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slov