Preskoči na glavno vsebino

Sveta Nikoloza Koprska


Na 500. obletnico smrti koprčanke sv. Nikoloze so v Kopru pri sv. Ani imeli mašo v treh jezikih: slovenščini, hrvaščini in italijanščini. Vabila pa so natisnili še v glagolici, ki je v teh krajih kot simbol slovenstva kljubovala latinščini in italijanščini vse do konca 19. stoletja.
Maša v čast koprski svetnici grškega porekla, ki je umrla 
v Italiji in je pokopana na Hrvaškem
Nicolosa Bursa se je rodila grškim trgovcem v etnično pretežno italijanskem Kopru (1447), umrla pa v Benetkah (1512). Kot opatinja beneškega samostana je zaslovela zaradi čudežnih ozdravljenj, o katerih zbirajo dokumente tudi dandanes. To je 12. decembra v Kopru potrdil Marjan Jelenić,  župnik iz hrvaškega Vodnjana, kjer je pokopana sv. Nikoloza. Nikolozino telo je najprej ležalo v Benetkah, kjer so njeno grobnico odprli po šestnajstih letih. Našli so jo nestrohnjeno, kar je še povečalo njeno priljubljenost med Benečani. V Istro so jo prenesli zaradi strahu pred Napoleonom pred dvema stoletjema. Njeno telo je še danes najbolj ohranjeno telo kakega svetnika v Evropi, saj je ohranjeno v celoti, vključno s srcem, zatrjuje pobudnik obujanja zgodovinskega spomina Istre Dario Gregorič. 
Po končani akademiji so se udeleženci skupaj fotografirali
Po maši, ki so jo darovali mašniki iz treh sosednjih držav, je bila trojezična akademija s predavanji in petjem. »Zdi se kot da je Nikoloza  prišla nazaj v svoje rojstno mesto, da bi nas spodbudila v veri. Naših korenin bi se morali bolj zavedati. Lepo bi bilo, če bi se krščanske dediščine zavedli tudi intelektualci, šolniki in mediji,« je še povedal Gregorič. Bogoslužje in akademijo pri koprskih frančiškanih so podprli tudi mestna knjižnica, italijanska skupnost, občina in turistično društvo iz Koštabone.
krajši zapis je bil objavljen v tedniku Družina 3. januarja 2013 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost po 25. februarju, saj sem še vedno bolan. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Ne verjamem, da prve ankete o Šarcu niso bile ponarejene. Čez noč je postal druga najbolj priljubljena osebnost Dela. Zelo rad bi videl dokaze za tisto anketo, saj isti dan enaka anketa v nekem drugem mediju Šarca niti na lestvici ni imela.
(VVFaktor 81, O ustvarjanju novega zmagovalca volitev Marjana Šarca, KLIK)
Vrhovni sodnik in državna sekretarka bi zato, ker njun otrok z nožem grozi učiteljem, v trenutku odstopiti. To bi bilo častno dejanje. V naši državi pa se dogaja celo, da vrhovni sodnik Đorđević grozi medijem, ki o tem poročajo. Nezaslišano.
(VVFaktor 81, O sinu funkcionarjev, ki se ga boji vsa Ljubljana, KLIK)
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede …

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…