Na 500. obletnico smrti koprčanke sv. Nikoloze so v Kopru
pri sv. Ani imeli mašo v treh jezikih: slovenščini, hrvaščini in italijanščini.
Vabila pa so natisnili še v glagolici, ki je v teh krajih kot simbol slovenstva
kljubovala latinščini in italijanščini vse do konca 19. stoletja.
Maša v čast koprski svetnici grškega porekla, ki je umrla
v
Italiji in je pokopana na Hrvaškem
|
Nicolosa Bursa se je rodila grškim trgovcem v etnično
pretežno italijanskem Kopru (1447), umrla pa v Benetkah (1512). Kot opatinja
beneškega samostana je zaslovela zaradi čudežnih ozdravljenj, o katerih zbirajo
dokumente tudi dandanes. To je 12. decembra v Kopru potrdil Marjan Jelenić, župnik iz hrvaškega Vodnjana, kjer je
pokopana sv. Nikoloza. Nikolozino telo je najprej ležalo v Benetkah, kjer so
njeno grobnico odprli po šestnajstih letih. Našli so jo nestrohnjeno, kar je še
povečalo njeno priljubljenost med Benečani. V Istro so jo prenesli zaradi
strahu pred Napoleonom pred dvema stoletjema. Njeno telo je še danes najbolj
ohranjeno telo kakega svetnika v Evropi, saj je ohranjeno v celoti, vključno s
srcem, zatrjuje pobudnik obujanja zgodovinskega spomina Istre Dario Gregorič.
Po končani akademiji so se udeleženci skupaj fotografirali |
Po maši, ki so jo darovali mašniki iz treh sosednjih držav,
je bila trojezična akademija s predavanji in petjem. »Zdi se kot da je Nikoloza
prišla nazaj v svoje rojstno mesto, da bi nas spodbudila v veri. Naših korenin bi
se morali bolj zavedati. Lepo bi bilo, če bi se krščanske dediščine zavedli
tudi intelektualci, šolniki in mediji,« je še povedal Gregorič. Bogoslužje in
akademijo pri koprskih frančiškanih so podprli tudi mestna knjižnica,
italijanska skupnost, občina in turistično društvo iz Koštabone.
krajši zapis je bil objavljen v tedniku Družina 3. januarja 2013
Komentarji
Objavite komentar
Sprejeti bodo samo komentarji brez žalitev in s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)