Preskoči na glavno vsebino

Dr. Marko Kremžar o protievropski levici

Precej neopažen je ostal zapis, ki je nastal v začetku decembra v Buenos Airesu, in napoveduje, da je pred Slovenci nova, ključna odločitev o prihodnosti. Na kocki je EU. Članek, ki je bil objavljen na Planetu Siol, zato tule ponovno priobčujemo.
Ljudje, ki ne zaupajo vase,se bojijo prihodnosti
Avtor: Tino Mamić, Buenos Aires
Pred Slovenijo je morebiti nova odločitev, podobna tisti iz leta 1990, saj se utegne zgoditi, da se bo morala odločati, ali bo ostala v Evropski uniji. Tako meni dr. Marko Kremžar.
Doktor ekonomskih znanosti Marko Kremžar, član upravnega odbora multinacionalke iz Buenos Airesa, redno spremlja svetovno gospodarsko in politično dogajanje in piše politične analize. Čeprav živi v elitnem predelu argentinske prestolnice, 12 tisoč kilometrov stran od Ljubljane, dnevno spremlja slovensko gospodarsko in politično dogajanje.
Nova dilema
Dr. Kremžar na svojem domu v Buenos Airesu.
Še vedno je zelo aktualen tudi INTERVJU z njim iz leta 2010.
V Sloveniji se krepijo sile, ki vidijo prednosti izstopa iz Evropske unije, opaža Kremžar. Zato vse bolj strašijo pred evropsko trojko. Boji se, da bo protievropsko gibanje Slovencem vsililo ponovno ključno odločanje o prihodnosti. V primeru zaostritve gospodarske krize ne izključuje niti referenduma o slovenskem izstopu iz Evropske unije. Tranzicijski bogataši, ki so tesno povezani z levičarskimi strankami, iščejo možnost za ohranitev denarja in vpliva, je prepričan Kremžar. 
"Povečevanje davkov ne bo pomagalo gospodarstvu, ampak levičarskim politikom. Reševanje propadlih bank in podjetij z denarjem davkoplačevalcev je proti vsaki logiki," opozarja Kremžar.

Slovenija, prva domina
"Aktualna vlada ne ukrepa dovolj učinkovito za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, zato se bojim, da se bo gospodarska kriza še poglobila. Moj vtis je, da pri nas levica Evrope nikoli ni v resnici imela za svojo, zato lahko celo okrepi gibanje za izstop iz EU. Prazen prostor pa nato lahko zasede Rusija, ki išče poti proti Sredozemlju. To je nevarnost ne le za Slovenijo, ampak za vso EU. Paziti je treba, da Slovenija ne bo prva domina," razmišlja Kremžar.

Samozavest
V Sloveniji opaža kronično pomanjkanje samozavesti. Ljudje, ki ne zaupajo vase, se bojijo prihodnosti. Po Kremžarjevem mnenju je treba bolj zaupati slovenski iznajdljivosti, hkrati pa se obrniti v zgodovino, ki jo zdaj potiskamo v pozabo in nepomembnost. Bolj bi morali preučevati in poučevati svojo bogato nacionalno zgodovino, saj se tako ljudje temeljiteje zavedo svoje identitete. Ta pa je povezana s samozavestjo, kar dokazujejo tudi argentinski Slovenci, ki že v četrti generaciji ohranjajo slovenski jezik, zavest in ponos.

Hkrati pa bi slovenske proevropske sile morale začeti iskati oporo in zaveznike zunaj državnih meja: "To je evropska nevarnost, ki bi jo politiki morali predvideti. Če bodo evropski demokrati neprizadeto čakali, jih utegnejo evroskeptiki prehiteti, takrat pa bi bilo lahko za reakcijo že prepozno."


Foto: Tino Mamić
Ključne besede: EUgospodarska krizaSlovenija

Drugi avtorjevi članki o dr. Marku Kremžarju: intervju za Primorske novice, pogovor za Ognjišče



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…