Preskoči na glavno vsebino

Novinarska pluralnost, 50:1

Ne le demokracija, tudi banalni bonton zahteva, da je na okrogli mizi štirih sogovornikov razmerje v stališčih 2 proti 2, ne pa 3 proti 1. A za RTVS to ne velja.
Nedavno sem tako na poti v Ljubljano izvedel, da bodo na omizju, na katerega so me povabili, štirje levičarji, čeprav so mi obljubili drugače. Obrnil sem se domov.
Nekaj dni kasneje sem doživel nenavadno nadaljevanje zgodbe. V imenu Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) sem bil povabljen na javno radijsko oddajo Toplovod. Skupaj s kolegom iz Društva novinarjev Slovenije (DNS). Čeprav naj bi se pogovarjali o prihodnosti medijev, je bila prva polovica časa namenjena dokazovanju, kako slovenski mediji (ni)so pretežno levičarski. In razmerje? Zaradi publike, v kateri so sedeli praktično samo novinarji, se je pričakovano razmerje 1:1 spremenilo v 1:50.
Najprej so mi očitali, da novinarje delim na leve in desne in da to ni bistveno za kakovost novinarstva. Seveda bi za osnovne odgovore za vsakega od očitkov potreboval veliko več časa, kot sem ga dobil. Zato sploh nisem imel časa, da povedal, zakaj sploh imamo v državi dve novinarski društvi. Če bi namreč na voditeljevo vprašanja, zakaj imamo dve »novinarski partiji« odgovoril, bi namreč preprečil nadaljevanje debate o novinarstvu. Odgovor se namreč glasi: »Ni res, da imamo dve partiji. Imamo dve društvi. ZNP smo ustanovili novinarji sami, ker smo se tako demokratično odločili. DNS pa je ustanovila partija, komunisti. Tako društvo so potem desetletja imeli za svoj medijski podaljšek. Na to ustanovitev so v DNS še danes ponosni.«
Čeprav sem skušal biti v stališčih blažji in govoriti čim več o prihodnosti novinarstva, so moja stališča v publiki sprožala valove glasnega negodovanja. Prestrašili me seveda niso, a občutek je bil zoprn. En še tako glasen pes pač težko preglasi tolpo besnečih psov.
Zoprn občutek sem imel tudi, ker ne razumem, zakaj vabijo medse ljudi, ki jih potem izžvižgajo. Organizator namreč ni bila le RTVS, ampak tudi DNS. Tega pa nisem vedel. Mislil sem tudi, da bo to omizje, ko v zadnjem delu poslušalci postavljajo vprašanja, ne pa javna tribuna, ko so poslušalci aktivni sogovorniki ves čas srečanja.
Običajno se mi zdi levičarske novinarje prepričevati, da so levičarji, izguba časa. Tako so namreč prepričani v svojo nevtralno poročanje, da jim še taki dokazi ne pomagajo. Bralci so jim to že jasno pokazali, saj tiskane naklade slovenskih dnevnikov padajo veliko bolj kot tiste v sosednjih državah. A oni temu ne verjamemo, nekateri pa tudi nočejo verjeti. Zato uredniki vse tovrstne ankete skrivajo kot kača noge. Ali pa njihove rezultate ponarejajo.

Ob tvitu novinarskega kolega, ki me je pobaral, ali jih bom tudi o letu osorej prišel »spreobračat«, sem se seveda nasmejal. In odgovoril, da se drugo leto mogoče sploh videti ne bomo mogli več, saj bo takrat pol slovenskih novinarjev že na cesti. In tako sploh ne bo možnosti, da bi na okroglo mizo DNS in RTVS povabili pet levičarjev in enega demokrata, ki bi ustvarjal vtis pluralnosti.

Besedilo je bilo objavljeno konec novembra v tedniku Demokracija

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…