Preskoči na glavno vsebino

Novinarska pluralnost, 50:1

Ne le demokracija, tudi banalni bonton zahteva, da je na okrogli mizi štirih sogovornikov razmerje v stališčih 2 proti 2, ne pa 3 proti 1. A za RTVS to ne velja.
Nedavno sem tako na poti v Ljubljano izvedel, da bodo na omizju, na katerega so me povabili, štirje levičarji, čeprav so mi obljubili drugače. Obrnil sem se domov.
Nekaj dni kasneje sem doživel nenavadno nadaljevanje zgodbe. V imenu Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) sem bil povabljen na javno radijsko oddajo Toplovod. Skupaj s kolegom iz Društva novinarjev Slovenije (DNS). Čeprav naj bi se pogovarjali o prihodnosti medijev, je bila prva polovica časa namenjena dokazovanju, kako slovenski mediji (ni)so pretežno levičarski. In razmerje? Zaradi publike, v kateri so sedeli praktično samo novinarji, se je pričakovano razmerje 1:1 spremenilo v 1:50.
Najprej so mi očitali, da novinarje delim na leve in desne in da to ni bistveno za kakovost novinarstva. Seveda bi za osnovne odgovore za vsakega od očitkov potreboval veliko več časa, kot sem ga dobil. Zato sploh nisem imel časa, da povedal, zakaj sploh imamo v državi dve novinarski društvi. Če bi namreč na voditeljevo vprašanja, zakaj imamo dve »novinarski partiji« odgovoril, bi namreč preprečil nadaljevanje debate o novinarstvu. Odgovor se namreč glasi: »Ni res, da imamo dve partiji. Imamo dve društvi. ZNP smo ustanovili novinarji sami, ker smo se tako demokratično odločili. DNS pa je ustanovila partija, komunisti. Tako društvo so potem desetletja imeli za svoj medijski podaljšek. Na to ustanovitev so v DNS še danes ponosni.«
Čeprav sem skušal biti v stališčih blažji in govoriti čim več o prihodnosti novinarstva, so moja stališča v publiki sprožala valove glasnega negodovanja. Prestrašili me seveda niso, a občutek je bil zoprn. En še tako glasen pes pač težko preglasi tolpo besnečih psov.
Zoprn občutek sem imel tudi, ker ne razumem, zakaj vabijo medse ljudi, ki jih potem izžvižgajo. Organizator namreč ni bila le RTVS, ampak tudi DNS. Tega pa nisem vedel. Mislil sem tudi, da bo to omizje, ko v zadnjem delu poslušalci postavljajo vprašanja, ne pa javna tribuna, ko so poslušalci aktivni sogovorniki ves čas srečanja.
Običajno se mi zdi levičarske novinarje prepričevati, da so levičarji, izguba časa. Tako so namreč prepričani v svojo nevtralno poročanje, da jim še taki dokazi ne pomagajo. Bralci so jim to že jasno pokazali, saj tiskane naklade slovenskih dnevnikov padajo veliko bolj kot tiste v sosednjih državah. A oni temu ne verjamemo, nekateri pa tudi nočejo verjeti. Zato uredniki vse tovrstne ankete skrivajo kot kača noge. Ali pa njihove rezultate ponarejajo.

Ob tvitu novinarskega kolega, ki me je pobaral, ali jih bom tudi o letu osorej prišel »spreobračat«, sem se seveda nasmejal. In odgovoril, da se drugo leto mogoče sploh videti ne bomo mogli več, saj bo takrat pol slovenskih novinarjev že na cesti. In tako sploh ne bo možnosti, da bi na okroglo mizo DNS in RTVS povabili pet levičarjev in enega demokrata, ki bi ustvarjal vtis pluralnosti.

Besedilo je bilo objavljeno konec novembra v tedniku Demokracija

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v tednu po 26. novembru. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če je bil kak novinar na volilno nedeljo po prvi izjavi Marjana Šarca ob 19.05 presenečen, da bo ustanavljal parlametnarno stranko, je bil bodisi neinteligenten bodisi se je delal neumnega.
(VV Faktor 39, O rezultatih volitev za novega predsednika RS, KLIK in KLIK; O tej temi govori tudi moja kolumna: KLIK)
Problem Andreja Šiška je bil, ker slovenski novinarji, ko slišijo za domoljubje ali nacionalizem, ne vedo, kako bi se obnašali. Domoljubje je tabu tema za slvoenske medije. Tudi sicer slovenska levica ne ve, kaj bi z državo Slovenijo, saj ji je neodvisnost padla z neba.  (VV Faktor 35, O kandidaturi Andreja Šiška KLIK in KLIK)
V nobeni normalni državi ne bi prišlo do resne možnosti, da bi 39-letnik brez…

Odšel je Peter Bajc

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven.
Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati.
Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal:
Na svidenje nad zvezdami.
Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje.
Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino.
Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri.

Tino in čavenski prijatelji