Preskoči na glavno vsebino

KOMU JE POTREBNA ŽALJIVA IDEOLOŠKA PROVOKACIJA?

IZJAVA GORIŠKIH JAVNIH OSEBNOSTI
Po zlomu fašizma in nacizma, ko je z nastopom demokracije leta 1990 propadel  še komunistični totalitarizem, so bili tudi v našem delu Evrope ustvarjeni  osnovni pogoji za trajen mir, napredek in sožitje na osnovi spoštovanje do vseh, ki so bili žrtve uničujočih zločinskih režimov.  Podpisniki izjave z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je z ravnanji, kot je ponovno vzpostavljanje Titovega kulta, ogroženo krhko ravnovesje v našem narodu. To neevropsko hujskaško početje usodno razdvaja slovenske ljudi na obeh straneh meje in ogroža obstoj našega naroda na tem področju.
Iz  medijev smo izvedeli, da skupina posameznikov obnavlja kamniti napis TITO na Sabotinu nad Novo Gorico. Obnova napisa, pravzaprav gre za povsem novo postavitev, je sicer že opravljena, 8. maja pa naj bi napis zasvetil v soju bakel. Dogodek organizira območna Zveza borcev za vrednote NOB, ki se financira tudi iz javnih sredstev.
Izjava goriških in vipavskih razumnikov zaradi vsakoletnega
obnavljanja napisa NAŠ TITO na Sabotinu nad Gorico, ki je
bila objavljena 16. aprila 2014. Napis obnavljajo aktivisti Zveze
borcev in stranke SD. Mediji so izjavo v veliki meri ignorirali ali
minorizirali, kar pove vse o stališču večine slovenskih medijev do
diktatorja Josipa Broza Tita. Več o napisu: KLIKNI
Podpisani državljanke in državljani, ki javno delujemo v goriškem in primorskem prostoru, ogorčeni protestiramo proti vsakršnemu propagiranju totalitarizmov in njihovih vodij!  Poveličevanje komunističnega  diktatorja Josipa Broza Tita, nosilca režima, zaradi katerega so bili ubiti in preganjani stotisoči, je nemoralno in nesočutno dejanje, ki nas izriva iz evropskega civilizacijskega kroga. Provokacija, ki se napoveduje, pomeni hkrati žalitev žrtev in prizadejanje novih bolečin svojcem ter vsem, ki so trpeli zaradi komunizma. Komu je potrebna ta ideološka grobost, ki razdvaja že tako razrahljano sožitje v slovenski naciji? 
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svoji razsodbi v primeru poimenovanja Titove ceste v Ljubljani (3. 10. 2011) zapisalo: »Dejstvo, da je bil Josip Broz Tito dosmrtni predsednik nekdanje SFRJ, pomeni, da prav njegovo ime v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim. Ponovno uvedbo ulice, poimenovane po Josipu Brozu Titu kot simbolu jugoslovanskega komunističnega režima, je mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu. V Republiki Sloveniji, kjer se je razvoj demokracije in svobodne družbe, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, je oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima s poimenovanjem ceste po voditelju tega režima protiustavno.«
Postavitev napisa TITO na Sabotinu je v nasprotju z duhom te razsodbe, prav tako pa je v nasprotju z duhom slovenske ustave in vrednotami civilizirane demokratične Evrope.
Nasproti sabotinskega napisa je enak napis
tudi nad Renčami. Postavili so ga na kraju,
zamolčanih grobišč civilistov, ki so jih pobili
partizani. Več: KLIKNI
Postavitev napisa v čast dosmrtnemu diktatorju nedemokratičnega in totalitarnega režima je nerazumna. Tu ne gre za različna mnenja o zgodovinski vlogi diktatorja Tita, ki so v svobodni družbi povsem normalna. Tu gre za enostransko nasilno prilaščanje javnega prostora in grob poseg v naravo z namenom, da se povzdiguje diktatorja, čigar režim je pri številnih sodržavljanih povzročil strahovito trpljenje. Takšno dejanje lahko razumemo zgolj kot obliko simbolnega nasilja in ustrahovanja tistih, ki so na obeh straneh meje trpeli  zaradi komunističnega terorja.
Gre za nedostojno in nehumano provokacijo, ki nima nobene podlage v slovenskem pravnem in ustavnem redu. Ob deseti obletnici pridružitve Slovenije Evropski uniji postavitev takšnega napisa na tako občutljivem obmejnem področju priča predvsem o moralnem primanjkljaju nekaterih družbenih in političnih skupin, ki hočejo z grobim enostranskim posegom v prostor vsiliti svojo partikularno vizijo zgodovine. Ta pa je v nasprotju z vrednotami civilizacije, na kateri je vzpostavljena Evropa. V času, ko nas pestijo mnogi gospodarski, socialni in politični problemi, vidimo »akcijo« na Sabotinu kot poskus rehabilitacije titoizma, čeprav je ravno to obdobje Slovence iz takratne Jugoslavije potisnilo na raven  ponižanih državljanov, ki so na italijanski strani trumoma kupovali osnovne življenjske potrebščine in vse tisto, česar samoupravni socializem ni znal zagotoviti.  Medtem so vojaki te iste države na meji streljali na prebežnike, ki so želeli na Zahod.
Pozivamo pristojne organe pregona ter institucije pravne države, da ustrezno ukrepajo in preprečijo nelegalni poseg v prostor na Sabotinu. Hkrati pa pozivamo vse demokratično in evropsko čuteče državljane – zlasti pa prebivalce Goriške –, naj se dejavno in v mejah zakona zoperstavijo takšnemu nevarnemu ideološkemu nasilju, ki vnaša med Slovence razdor in ogroža naš obstoj ob meji.

Podpisniki:
Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, Nova Gorica
Renato Podbersič, zgodovinar, Nova Gorica
Miha Kosovel, predsednik Društva humanistov Goriške, Selo
Dimitrij Klančič, zdravnik, Nova Gorica
Tomaž Torkar, psiholog, Nova Gorica
Aleš Štrancar, biotehnolog in podjetnik, Ajdovščina
Tomaž Slokar, ing. elektrotehnike, Nova Gorica
Gašper Rudolf, duhovnik, Medana
Andrej Perne, matematik, Nova Gorica
Oton Filipič, podjetnik, Ravnica
Andrej Vončina, duhovnik, Nova Gorica
Barbara Venier, zdravnica, Šempas
Jožica Ličen, Karitas Koper, Cesta pri Ajdovščini
Tone Gortnar, zdravnik, Kromberk
Darjo Fornazarič, podjetnik in podžupan, Vrtojba
Jože Možina, novinar in zgodovinar, Dobravlje/Ljubljana
Erika Jazbar, časnikarka, Gorica
Igor Dolenc, zdravnik, Šempeter
Vojko Pavlin, zgodovinar, Kromberk
Renata Bone, prof. nemščine, Nova Gorica
Marjan Terpin, podjetnik, Števerjan
Aljoša Abrahamsberg, umetnostni zgodovinar, Šempeter pri Gorici
Peter Černic, zgodovinar, Vrh sv. Mihaela
Marijo Černic, šolnik, Vrh sv. Mihaela
Hermina Ličen, učiteljica matematike in fizike, Nova Gorica
Peter Stres, zgodovinar, Dobrovo
Martina P. Smrdel, prof. sociologije, Nova Gorica
Saša Quinzi, umetnostni zgodovinar, Štandrež
Nataša Konc Lorenzutti, igralka in pisateljica, Osek
Anton Lorenzutti, ing. strojništva, Osek
Marijan Markežič, duhovnik, Gorica
Miran Rustja, kulturni delavec, Brje na Vipavskem
Karl Bonutti, univ. profesor, Nova Gorica
Klemen Krševan, zdravstveni delavec, Šempas
Justina Doljak, učiteljica, Grgar
Mirjam Bratina, profesorica, Gorica
Urška Makovec, pravnica, Vipava
Robi Rolih, vzgojitelj, Bilje
Aleš Brecelj, prosvetni delavec, Devin
Jože Osvald, univ. profesor, Šempeter pri Gorici
Marija (Marinka) Kogoj Osvald, univ. profesorica, Šempeter pri Gorici
Nada Jan, psihologinja, Nova Gorica
Pepi Lebreht, frančiškan, Sv. Gora
Vinko Torkar, arhitekt, Solkan
Miroslava Cencič, univ. profesorica, Šempeter pri Gorici
Valentin Cencič, ing. gozdarstva, Šempeter pri Gorici
Renato Podbersič, duhovnik, Sovodnje
Andrej Abrahamsberg, prof. kemije, Solkan
Dejan Valentinčič, pravnik, Deskle
Jernej Vidmar, zgodovinar, Solkan
Cvetko Valič, duhovnik, Kromberk
Milivoj Kerševan, kmetovalec, Gradišče
Miroslav Škabar, ing. gradbeništva, Nova Gorica
Andrej Škabar, ing. gradbeništva, Nova Gorica
Peter Škabar, ing. geodezije, Nova Gorica
Tino Mamić, novinar in zgodovinar, Skrilje/Koper
Aleš Zucchiati, prof. fizike, Solkan
Anton Harej, politolog, Dornberk
Kaja Draksler, politologinja, Solkan
Simon Kerševan, arhitekt, Osek
Stanko Žgavc, pravnik, Nova Gorica
Davorin Mozetič, ekonomist, Solkan
Marija Štrbenc Mozetič, zdravnica, Solkan
Ivan Vidmar, gasilec, Dornberk
Franc Kralj, duhovnik in zgodovinar, Slap pri Vipavi
Jurij Makovec, restavrator in podjetnik, Vipava
Ida Makovec, učiteljica, Vipava
Matija Perko, sociolog, Rožna Dolina
Iva Žurman, ekonomistka, Solkan
Marko Žurman, ing. strojnik, Solkan
Majda Metličar, ing. kemije, Solkan

Komentarji

  1. TOREJ KAKO SO KUPOVALI V TRSTU;ČE SO NA NJIH STRELJALI. IZ LASTNIH IZKUŠENJ VEM;DA SEM ŠEL ČEZ MEJO KADAR KOLI;BREZ DA BI KDO STRELJAL NAME. JA RES INTELEKTUALCI NA NIVOJU;KI SE PODPIŠEJO POD TAKŠNE NEUMNOSTI. Sevceda boste ta komentar zopet zbrisali kot prejšnega,čeprav niti ni žaljiv in tudi podpisan je z imenom. Ja res demokratično.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

brez žalitev in samo s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…