IZJAVA GORIŠKIH JAVNIH OSEBNOSTI
Po zlomu fašizma in nacizma, ko je
z nastopom demokracije leta 1990 propadel
še komunistični totalitarizem, so bili tudi v našem delu Evrope
ustvarjeni osnovni pogoji za trajen mir,
napredek in sožitje na osnovi spoštovanje do vseh, ki so bili žrtve uničujočih
zločinskih režimov. Podpisniki izjave z
zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je z ravnanji, kot je ponovno vzpostavljanje
Titovega kulta, ogroženo krhko ravnovesje v našem narodu. To neevropsko
hujskaško početje usodno razdvaja slovenske ljudi na obeh straneh meje in
ogroža obstoj našega naroda na tem področju.
Iz
medijev smo izvedeli, da skupina posameznikov obnavlja kamniti napis
TITO na Sabotinu nad Novo Gorico. Obnova napisa, pravzaprav gre za povsem novo
postavitev, je sicer že opravljena, 8. maja pa naj bi napis zasvetil v soju
bakel. Dogodek organizira območna Zveza borcev za vrednote NOB, ki se financira
tudi iz javnih sredstev.
Izjava goriških in vipavskih razumnikov zaradi vsakoletnega obnavljanja napisa NAŠ TITO na Sabotinu nad Gorico, ki je bila objavljena 16. aprila 2014. Napis obnavljajo aktivisti Zveze borcev in stranke SD. Mediji so izjavo v veliki meri ignorirali ali minorizirali, kar pove vse o stališču večine slovenskih medijev do diktatorja Josipa Broza Tita. Več o napisu: KLIKNI |
Podpisani državljanke in državljani, ki javno delujemo v goriškem in
primorskem prostoru, ogorčeni protestiramo proti vsakršnemu propagiranju
totalitarizmov in njihovih vodij!
Poveličevanje komunističnega
diktatorja Josipa Broza Tita, nosilca režima, zaradi katerega so bili
ubiti in preganjani stotisoči, je nemoralno in nesočutno dejanje, ki nas izriva
iz evropskega civilizacijskega kroga. Provokacija, ki se napoveduje, pomeni
hkrati žalitev žrtev in prizadejanje novih bolečin svojcem ter vsem, ki so
trpeli zaradi komunizma. Komu je potrebna ta ideološka grobost, ki razdvaja že
tako razrahljano sožitje v slovenski naciji?
Ustavno sodišče Republike Slovenije
je v svoji razsodbi v primeru poimenovanja Titove ceste v Ljubljani (3. 10.
2011) zapisalo: »Dejstvo, da je bil Josip Broz Tito dosmrtni predsednik
nekdanje SFRJ, pomeni, da prav njegovo ime v največji meri simbolizira nekdanji
totalitarni režim. Ponovno uvedbo ulice, poimenovane po Josipu Brozu Titu kot
simbolu jugoslovanskega komunističnega režima, je mogoče objektivno razumeti
kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu. V Republiki Sloveniji, kjer
se je razvoj demokracije in svobodne družbe, ki temelji na spoštovanju
človekovega dostojanstva, začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, je oblastno
poveličevanje komunističnega totalitarnega režima s poimenovanjem ceste po
voditelju tega režima protiustavno.«
Postavitev napisa TITO na Sabotinu
je v nasprotju z duhom te razsodbe, prav tako pa je v nasprotju z duhom
slovenske ustave in vrednotami civilizirane demokratične Evrope.
Nasproti sabotinskega napisa je enak napis tudi nad Renčami. Postavili so ga na kraju, zamolčanih grobišč civilistov, ki so jih pobili partizani. Več: KLIKNI |
Postavitev napisa v čast dosmrtnemu
diktatorju nedemokratičnega in totalitarnega režima je nerazumna. Tu ne gre za
različna mnenja o zgodovinski vlogi diktatorja Tita, ki so v svobodni družbi
povsem normalna. Tu gre za enostransko nasilno prilaščanje javnega prostora in
grob poseg v naravo z namenom, da se povzdiguje diktatorja, čigar režim je pri
številnih sodržavljanih povzročil strahovito trpljenje. Takšno dejanje lahko
razumemo zgolj kot obliko simbolnega nasilja in ustrahovanja tistih, ki so na
obeh straneh meje trpeli zaradi
komunističnega terorja.
Gre za nedostojno in nehumano
provokacijo, ki nima nobene podlage v slovenskem pravnem in ustavnem redu. Ob
deseti obletnici pridružitve Slovenije Evropski uniji postavitev takšnega
napisa na tako občutljivem obmejnem področju priča predvsem o moralnem
primanjkljaju nekaterih družbenih in političnih skupin, ki hočejo z grobim
enostranskim posegom v prostor vsiliti svojo partikularno vizijo zgodovine. Ta
pa je v nasprotju z vrednotami civilizacije, na kateri je vzpostavljena Evropa.
V času, ko nas pestijo mnogi
gospodarski, socialni in politični problemi, vidimo »akcijo« na Sabotinu kot
poskus rehabilitacije titoizma, čeprav je ravno to obdobje Slovence iz takratne
Jugoslavije potisnilo na raven ponižanih
državljanov, ki so na italijanski strani trumoma kupovali osnovne življenjske
potrebščine in vse tisto, česar samoupravni socializem ni znal zagotoviti. Medtem so vojaki te iste države na meji
streljali na prebežnike, ki so želeli na Zahod.
Pozivamo pristojne organe pregona
ter institucije pravne države, da ustrezno ukrepajo in preprečijo nelegalni
poseg v prostor na Sabotinu. Hkrati pa pozivamo vse demokratično in evropsko
čuteče državljane – zlasti pa prebivalce Goriške –, naj se dejavno in v mejah
zakona zoperstavijo takšnemu nevarnemu ideološkemu nasilju, ki vnaša med
Slovence razdor in ogroža naš obstoj ob meji.
Podpisniki:
Luka Lisjak Gabrijelčič,
zgodovinar, Nova Gorica
Renato Podbersič, zgodovinar, Nova
Gorica
Miha Kosovel, predsednik Društva
humanistov Goriške, Selo
Dimitrij Klančič, zdravnik, Nova
Gorica
Tomaž Torkar, psiholog, Nova Gorica
Aleš Štrancar, biotehnolog in
podjetnik, Ajdovščina
Tomaž Slokar, ing. elektrotehnike,
Nova Gorica
Gašper Rudolf, duhovnik, Medana
Andrej Perne, matematik, Nova
Gorica
Oton Filipič, podjetnik, Ravnica
Andrej Vončina, duhovnik, Nova
Gorica
Barbara Venier, zdravnica, Šempas
Jožica Ličen, Karitas Koper, Cesta
pri Ajdovščini
Tone Gortnar, zdravnik, Kromberk
Darjo Fornazarič, podjetnik in
podžupan, Vrtojba
Jože Možina, novinar in zgodovinar,
Dobravlje/Ljubljana
Erika Jazbar, časnikarka, Gorica
Igor Dolenc, zdravnik, Šempeter
Vojko Pavlin, zgodovinar, Kromberk
Renata Bone, prof. nemščine, Nova
Gorica
Marjan Terpin, podjetnik, Števerjan
Aljoša Abrahamsberg, umetnostni
zgodovinar, Šempeter pri Gorici
Peter Černic, zgodovinar, Vrh sv.
Mihaela
Marijo Černic, šolnik, Vrh sv.
Mihaela
Hermina Ličen, učiteljica
matematike in fizike, Nova Gorica
Peter Stres, zgodovinar, Dobrovo
Martina P. Smrdel, prof.
sociologije, Nova Gorica
Saša Quinzi, umetnostni zgodovinar,
Štandrež
Nataša Konc Lorenzutti, igralka in
pisateljica, Osek
Anton Lorenzutti, ing. strojništva,
Osek
Marijan Markežič, duhovnik, Gorica
Miran Rustja, kulturni delavec,
Brje na Vipavskem
Karl Bonutti, univ. profesor, Nova
Gorica
Klemen Krševan, zdravstveni
delavec, Šempas
Justina Doljak, učiteljica, Grgar
Mirjam Bratina, profesorica, Gorica
Urška Makovec, pravnica, Vipava
Robi Rolih, vzgojitelj, Bilje
Aleš Brecelj, prosvetni delavec,
Devin
Jože Osvald, univ. profesor,
Šempeter pri Gorici
Marija (Marinka) Kogoj Osvald,
univ. profesorica, Šempeter pri Gorici
Nada Jan, psihologinja, Nova Gorica
Pepi
Lebreht, frančiškan, Sv. Gora
Vinko Torkar, arhitekt, Solkan
Miroslava Cencič, univ.
profesorica, Šempeter pri Gorici
Valentin Cencič, ing. gozdarstva,
Šempeter pri Gorici
Renato Podbersič, duhovnik,
Sovodnje
Andrej Abrahamsberg, prof. kemije,
Solkan
Dejan Valentinčič, pravnik, Deskle
Jernej Vidmar, zgodovinar, Solkan
Cvetko Valič, duhovnik, Kromberk
Milivoj Kerševan, kmetovalec,
Gradišče
Miroslav Škabar, ing. gradbeništva,
Nova Gorica
Andrej Škabar, ing. gradbeništva,
Nova Gorica
Peter Škabar, ing. geodezije, Nova
Gorica
Tino Mamić, novinar in zgodovinar,
Skrilje/Koper
Aleš Zucchiati, prof. fizike,
Solkan
Anton Harej, politolog, Dornberk
Kaja Draksler, politologinja,
Solkan
Simon Kerševan, arhitekt, Osek
Stanko Žgavc, pravnik, Nova Gorica
Davorin Mozetič, ekonomist, Solkan
Marija Štrbenc Mozetič, zdravnica,
Solkan
Ivan Vidmar, gasilec, Dornberk
Franc Kralj, duhovnik in
zgodovinar, Slap pri Vipavi
Jurij Makovec, restavrator in
podjetnik, Vipava
Ida Makovec, učiteljica, Vipava
Matija Perko, sociolog, Rožna
Dolina
Iva Žurman, ekonomistka, Solkan
Marko Žurman, ing. strojnik, Solkan
Majda Metličar, ing. kemije, Solkan
TOREJ KAKO SO KUPOVALI V TRSTU;ČE SO NA NJIH STRELJALI. IZ LASTNIH IZKUŠENJ VEM;DA SEM ŠEL ČEZ MEJO KADAR KOLI;BREZ DA BI KDO STRELJAL NAME. JA RES INTELEKTUALCI NA NIVOJU;KI SE PODPIŠEJO POD TAKŠNE NEUMNOSTI. Sevceda boste ta komentar zopet zbrisali kot prejšnega,čeprav niti ni žaljiv in tudi podpisan je z imenom. Ja res demokratično.
OdgovoriIzbriši