KOMU JE POTREBNA ŽALJIVA IDEOLOŠKA PROVOKACIJA?

IZJAVA GORIŠKIH JAVNIH OSEBNOSTI

Po zlomu fašizma in nacizma, ko je z nastopom demokracije leta 1990 propadel  še komunistični totalitarizem, so bili tudi v našem delu Evrope ustvarjeni  osnovni pogoji za trajen mir, napredek in sožitje na osnovi spoštovanje do vseh, ki so bili žrtve uničujočih zločinskih režimov.  Podpisniki izjave z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je z ravnanji, kot je ponovno vzpostavljanje Titovega kulta, ogroženo krhko ravnovesje v našem narodu. To neevropsko hujskaško početje usodno razdvaja slovenske ljudi na obeh straneh meje in ogroža obstoj našega naroda na tem področju.

Iz  medijev smo izvedeli, da skupina posameznikov obnavlja kamniti napis TITO na Sabotinu nad Novo Gorico. Obnova napisa, pravzaprav gre za povsem novo postavitev, je sicer že opravljena, 8. maja pa naj bi napis zasvetil v soju bakel. Dogodek organizira območna Zveza borcev za vrednote NOB, ki se financira tudi iz javnih sredstev.

Izjava goriških in vipavskih razumnikov zaradi vsakoletnega
obnavljanja napisa NAŠ TITO na Sabotinu nad Gorico, ki je
bila objavljena 16. aprila 2014. Napis obnavljajo aktivisti Zveze
borcev in stranke SD. Mediji so izjavo v veliki meri ignorirali ali
minorizirali, kar pove vse o stališču večine slovenskih medijev do
diktatorja Josipa Broza Tita. Več o napisu: KLIKNI

Podpisani državljanke in državljani, ki javno delujemo v goriškem in primorskem prostoru, ogorčeni protestiramo proti vsakršnemu propagiranju totalitarizmov in njihovih vodij!  Poveličevanje komunističnega  diktatorja Josipa Broza Tita, nosilca režima, zaradi katerega so bili ubiti in preganjani stotisoči, je nemoralno in nesočutno dejanje, ki nas izriva iz evropskega civilizacijskega kroga. Provokacija, ki se napoveduje, pomeni hkrati žalitev žrtev in prizadejanje novih bolečin svojcem ter vsem, ki so trpeli zaradi komunizma. Komu je potrebna ta ideološka grobost, ki razdvaja že tako razrahljano sožitje v slovenski naciji? 

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svoji razsodbi v primeru poimenovanja Titove ceste v Ljubljani (3. 10. 2011) zapisalo: »Dejstvo, da je bil Josip Broz Tito dosmrtni predsednik nekdanje SFRJ, pomeni, da prav njegovo ime v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim. Ponovno uvedbo ulice, poimenovane po Josipu Brozu Titu kot simbolu jugoslovanskega komunističnega režima, je mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu. V Republiki Sloveniji, kjer se je razvoj demokracije in svobodne družbe, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, je oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima s poimenovanjem ceste po voditelju tega režima protiustavno.«

Postavitev napisa TITO na Sabotinu je v nasprotju z duhom te razsodbe, prav tako pa je v nasprotju z duhom slovenske ustave in vrednotami civilizirane demokratične Evrope.

Nasproti sabotinskega napisa je enak napis
tudi nad Renčami. Postavili so ga na kraju,
zamolčanih grobišč civilistov, ki so jih pobili
partizani. Več: KLIKNI

Postavitev napisa v čast dosmrtnemu diktatorju nedemokratičnega in totalitarnega režima je nerazumna. Tu ne gre za različna mnenja o zgodovinski vlogi diktatorja Tita, ki so v svobodni družbi povsem normalna. Tu gre za enostransko nasilno prilaščanje javnega prostora in grob poseg v naravo z namenom, da se povzdiguje diktatorja, čigar režim je pri številnih sodržavljanih povzročil strahovito trpljenje. Takšno dejanje lahko razumemo zgolj kot obliko simbolnega nasilja in ustrahovanja tistih, ki so na obeh straneh meje trpeli  zaradi komunističnega terorja.

Gre za nedostojno in nehumano provokacijo, ki nima nobene podlage v slovenskem pravnem in ustavnem redu. Ob deseti obletnici pridružitve Slovenije Evropski uniji postavitev takšnega napisa na tako občutljivem obmejnem področju priča predvsem o moralnem primanjkljaju nekaterih družbenih in političnih skupin, ki hočejo z grobim enostranskim posegom v prostor vsiliti svojo partikularno vizijo zgodovine. Ta pa je v nasprotju z vrednotami civilizacije, na kateri je vzpostavljena Evropa. V času, ko nas pestijo mnogi gospodarski, socialni in politični problemi, vidimo »akcijo« na Sabotinu kot poskus rehabilitacije titoizma, čeprav je ravno to obdobje Slovence iz takratne Jugoslavije potisnilo na raven  ponižanih državljanov, ki so na italijanski strani trumoma kupovali osnovne življenjske potrebščine in vse tisto, česar samoupravni socializem ni znal zagotoviti.  Medtem so vojaki te iste države na meji streljali na prebežnike, ki so želeli na Zahod.

Pozivamo pristojne organe pregona ter institucije pravne države, da ustrezno ukrepajo in preprečijo nelegalni poseg v prostor na Sabotinu. Hkrati pa pozivamo vse demokratično in evropsko čuteče državljane – zlasti pa prebivalce Goriške –, naj se dejavno in v mejah zakona zoperstavijo takšnemu nevarnemu ideološkemu nasilju, ki vnaša med Slovence razdor in ogroža naš obstoj ob meji.

Podpisniki:

Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, Nova Gorica

Renato Podbersič, zgodovinar, Nova Gorica

Miha Kosovel, predsednik Društva humanistov Goriške, Selo

Dimitrij Klančič, zdravnik, Nova Gorica

Tomaž Torkar, psiholog, Nova Gorica

Aleš Štrancar, biotehnolog in podjetnik, Ajdovščina

Tomaž Slokar, ing. elektrotehnike, Nova Gorica

Gašper Rudolf, duhovnik, Medana

Andrej Perne, matematik, Nova Gorica

Oton Filipič, podjetnik, Ravnica

Andrej Vončina, duhovnik, Nova Gorica

Barbara Venier, zdravnica, Šempas

Jožica Ličen, Karitas Koper, Cesta pri Ajdovščini

Tone Gortnar, zdravnik, Kromberk

Darjo Fornazarič, podjetnik in podžupan, Vrtojba

Jože Možina, novinar in zgodovinar, Dobravlje/Ljubljana

Erika Jazbar, časnikarka, Gorica

Igor Dolenc, zdravnik, Šempeter

Vojko Pavlin, zgodovinar, Kromberk

Renata Bone, prof. nemščine, Nova Gorica

Marjan Terpin, podjetnik, Števerjan

Aljoša Abrahamsberg, umetnostni zgodovinar, Šempeter pri Gorici

Peter Černic, zgodovinar, Vrh sv. Mihaela

Marijo Černic, šolnik, Vrh sv. Mihaela

Hermina Ličen, učiteljica matematike in fizike, Nova Gorica

Peter Stres, zgodovinar, Dobrovo

Martina P. Smrdel, prof. sociologije, Nova Gorica

Saša Quinzi, umetnostni zgodovinar, Štandrež

Nataša Konc Lorenzutti, igralka in pisateljica, Osek

Anton Lorenzutti, ing. strojništva, Osek

Marijan Markežič, duhovnik, Gorica

Miran Rustja, kulturni delavec, Brje na Vipavskem

Karl Bonutti, univ. profesor, Nova Gorica

Klemen Krševan, zdravstveni delavec, Šempas

Justina Doljak, učiteljica, Grgar

Mirjam Bratina, profesorica, Gorica

Urška Makovec, pravnica, Vipava

Robi Rolih, vzgojitelj, Bilje

Aleš Brecelj, prosvetni delavec, Devin

Jože Osvald, univ. profesor, Šempeter pri Gorici

Marija (Marinka) Kogoj Osvald, univ. profesorica, Šempeter pri Gorici

Nada Jan, psihologinja, Nova Gorica

Pepi Lebreht, frančiškan, Sv. Gora

Vinko Torkar, arhitekt, Solkan

Miroslava Cencič, univ. profesorica, Šempeter pri Gorici

Valentin Cencič, ing. gozdarstva, Šempeter pri Gorici

Renato Podbersič, duhovnik, Sovodnje

Andrej Abrahamsberg, prof. kemije, Solkan

Dejan Valentinčič, pravnik, Deskle

Jernej Vidmar, zgodovinar, Solkan

Cvetko Valič, duhovnik, Kromberk

Milivoj Kerševan, kmetovalec, Gradišče

Miroslav Škabar, ing. gradbeništva, Nova Gorica

Andrej Škabar, ing. gradbeništva, Nova Gorica

Peter Škabar, ing. geodezije, Nova Gorica

Tino Mamić, novinar in zgodovinar, Skrilje/Koper

Aleš Zucchiati, prof. fizike, Solkan

Anton Harej, politolog, Dornberk

Kaja Draksler, politologinja, Solkan

Simon Kerševan, arhitekt, Osek

Stanko Žgavc, pravnik, Nova Gorica

Davorin Mozetič, ekonomist, Solkan

Marija Štrbenc Mozetič, zdravnica, Solkan

Ivan Vidmar, gasilec, Dornberk

Franc Kralj, duhovnik in zgodovinar, Slap pri Vipavi

Jurij Makovec, restavrator in podjetnik, Vipava

Ida Makovec, učiteljica, Vipava

Matija Perko, sociolog, Rožna Dolina

Iva Žurman, ekonomistka, Solkan

Marko Žurman, ing. strojnik, Solkan

Majda Metličar, ing. kemije, Solkan