Preskoči na glavno vsebino

Primorskim novicam ponujam dvig naklade

Pred dnevi je odstopila odgovorna urednica Primorskih novic (PN). Direktor sedaj išče naslednika. Ker ne verjamem v pravljice, med katere spada tudi iskanje kadrov za urednike medijev z javnimi razpisi, bom vse povedal javno.
Pripravljen sem Primorske novice potegniti iz večletnega padanja naklade in ustvariti obrat, dvig naklade časnika. Pripravljen sem prevzeti mesto odgovornega urednika PN in se hkrati zavezati, da v enem letu povečam število prodanih izvodov PN.
To sem enkrat že naredil, leta 2006. Kot odgovorni urednik sem v pol leta dvignil prodajo za 2%, učinkovitost zaposlenih za 10%, obseg časopisa pa za 20%. Kljub bolniškim odstonostim, ki so porasle za neverjetnih 100%. A ne le to, zaradi zamenjave uredniške politike je bilo v pol leta manj odpovedi kot je prstov ene roke.
Moja ekipa je ustvarjala časnik, ki ga je kupilo skoraj še enkrat toliko ljudi kot časnik kupuje danes. Moja naslednica, ki je nedavno odstopila, je časnik pripeljala na rob preživetja. Prekinila je tudi vse dogovore o sodelovanju, ki sem jih zastavil s tržaškim  Primorskim dnevnikom in mariborskim Večerom. Novinarjev PN je danes za tretjino manj, število strani pa se je skoraj prepolovilo. Današnji časi so danes povsem drugačni. Trend rasti, ki sem ga začel sredi poletja 2006, bi zato težko ponovil v kratkem času. A vendar zagotavljam dvig prodaje v enem samem letu.
V kolikor bi projekt prevzel, sem se pripravljen s komerkoli staviti za kakršenkoli znesek do največ 200.000 evrov, da bom v enem letu naklado povečal.
Moj e-naslov je: tino.mamic@gmail.com

O odzivu vodstva družbe PN Vas bom, drage bralke in bralci, obveščal.

1. odziv
Po 24 urah nisem dobil nobenega odgovora. Pismo pa sem poslal predstavnikom lastnika, nadzornemu svetu in direktorju. Niti vljudnostnega odgovora, da so pošto dobili, ni bilo.
2. odziv
Po skoraj mesecu dni še vedno nobenega odgovora. Težko je razumeti, da je lastnikom in urednikom Primorskih tako malo mar za svoje bralce.

Komentarji

  1. Ma ja Tino, drugo leto bodo take kot si ti rabili, letos je prezgodaj.
    Nizka naklada je za marsikaj dobra. Gre manj črnila, ljudje manj berejo,
    kar pomeni da se manj segrevajo in to je ugodno za pregrevanje ozračja.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

brez žalitev in samo s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…