Preskoči na glavno vsebino

Moška delavska stranka, dan potem

Ko je ura polnoč odbila, v tistem istem trenutku, ko je v neki znani pravljici Pepelka iz princese postala spet služkinja, je miniš še en prvi april. Šal je bilo veliko. Tudi neslanih. In takih, ki smo jih imeli za šale, a smo opolnoči nemo zrli v ekran in nismo nikakor pričakali pojasnila medija, da je šlo za potegavščino. Tako sta Alenka Bratušek in Gregor Virant v enem samem trenutku tri milijone evrov pognala v zrak samo zato, ker sta se bala, da bi neki zakon bil mogoče zavrnjen na referendumom. In sta zato poslala dva milijona ljudi v treh tednih dvakrat na volišča.
Precej cenejše so bile druge prvoaprilske šale. Da je Merklova zanosila, denimo.
Presenečen 
Moja napoved o ustanovitvi Moške delavske stranke je marsikoga presenetila. Hvala Bogu tudi nasmejala. Resnično pa nisem pričakoval, da bo tako veliko ljudi idejo jemalo resno tudi po tistem, ko so opazili, da je datum 1. april. Očitno so časi res jako resni in vladna politika povsem neresna.
Povsem resno
Ideje, ki sem jih navedel, niso nove. Mogoče malce komično zvenijo zaradi nerealnosti v današnjem politčnem prostoru. A če bi poslušali psihologe, bi moškim kvotam morali pritrditi. Nenazadnje so moške kvote povsem enako smešne in na trenutke absurdne, kot ženske kvote na volitvah. Je pa pomanjkanje moškosti pri moških resen problem.Tudi tisti, ki ne verjamejo teorijam o pesticidih, ki so povsem onesposobili moškost moških, lahko opazijo, kako je možakov v naši družbi vse manj. To seved ani samo problem moških, ampak tudi žensk. Psihologi ugotavljajo, da si ženska želi moškega, ki je možat, samozavesten in odločen. Nobena ženska si ne želi, da bi imela za partnerja copato. Seveda si želi nežnost in ljubezen, kar pa ni v neskladju z moškostjo moškega.
Ljubljana noče biti prestolnica
Tudi ukinitev Strassbourga in selitev prestolnice iz Bruslja v Prago ni zrasla na mojem zelniku, ampak je stara nekaj let. No, ja, selitev slovenskega glavnega mesta v Postojno je pa res samo moja ideja. Čeprav, roko na srce, bi bila selitev prestolnice v Celje veliko bolj pravična in logična. Ljubljani pa do statusa glavnega mesta ni niti toliko, da bi na gradu izobesili zastavo države, ki ji mesto "prestoluje". Ljubljani je dovolj, da je Ljubljana. Kaj bi jih torej silili s to vlogo? Poiščimo drugo glavno mesto, zgradimo pasivne stavbe za vsa ministrstva na enem mestu in tako zmanjšajmo stroške državne uprave. To je povsem resen predlog. To je le en od možnik korakov v smeri decentralizma, saj je postala Slovenija bolj centralistična kot Francija. Iz Ljubljane oblastniki ne vidijo nito onkraj obvoznice, kaj šele, da bi opazili, ko je treba kaj narediti za Otlico. Kje je Otlica, boste rekli? To je kraj mnogih lepot, ki pa se z ljubljanske perspektive ne vidi. Zakaj le? 
Brez dela ni jela
Še bolj resno pa mislim z vrednotami dela. Mafija, ki je vpletena v vse večje posle z državnim denarjem, je namreč ljudem vzela veselje do dela. Razbohotena javna uprava pa s svojo uravnilovko, ko mnogi delavci celo morajo manj delati, da ne bodo "štrleli ven", uničuje vsako veselje do dela. Nagrajevanje dobrega dela bi moralo postati prednostna naloga tudi zaradi samozavesti, ki je na sončni strani Alp zelo primanjkuje.
Na prvi pogled je torej napoved o ustanovitvi MDS provaprilska potegavščina, v svojem bistvu pa je sporočilo povsem resnično.
Hvala tudi za vse dobre želje in podporo, ki ste mi jo dali.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom danes ob 19.15. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede arbitraže pogovarjati z Zagrebom, ne pa s slovenskimi mediji. Cerar je politično mrtev, kar vedo tudi v Zagrebu - zato v tem trenutku obstaja možnost sklenitve dogovora med državama. Sicer pa bi Slovenija morala vzpostaviti tesno zavezništvo s Hrvaško in se Bruslju ponuditi kot poznavalca Balkana.
(VV Faktor DANES ob 19.15)
Ne delam si utvar: proslava partizanskega poraza v Dražgošah je pokazala, da bi slovenca levica v primeru ponovne okupacije takoj spet dvignila orožje zoper Slovence.
(VV Faktor 72, O sovražnem govoru na proslavi v Dražgošah, KLIK)
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je t…

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…