Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je sinoči v Ljubljani dobilo novega predsednika. To je postal znani publicist dr. Matevž Tomšič, dekan Fakultete za medije in profesor Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Na občnem zboru je dobil polno soglasje članov, ravno tako kot novi podpredsednik, dr. Jože Možina, zgodovinar, sociolog, režiser in eden najbolj prepoznavnih novinarjev v državi. Oba sta ustanovna člana ZNP in dejavna člana društva vse od leta 2007 naprej.
Zelo vesel sem te odločitve, do katere je prišlo dva meseca po mojem odstopu z mesta predsednika. Za nepreklicni odstop sem se bil odločil, ker sem kandidiral na volitvah na Listi novinarja Bojana Požarja. To je namreč po mojem mnenju nezdružljivo.
ZNP je nastalo konec leta 2007. Idejo za ustanovitev neodvisnega novinarskega društva sem dal večkrat, po nekaj letih pa je beseda meso postala na Mali gori pri Ribnici maja leta 2005, ko smo se prvič dobili Igor Kršinar, Jože Možina in moja malenkost. Povod je bila politična peticija novinarjev proti vladi, ki je jasno pokazala, da slovenski novinarji politiko ustvarjajo ne pa o njem poročajo. Društvo novinarjev Slovenije pa je zaradi nedemokratičnosti odklanjalo vsak dialog. Zato je njih "glasovanje" za predsednika po čudnem delegatskem sistemu, ki spominja na najbolj nore čase t.i. samoupravnega socializma bil tudi naš navdih, da smo ustanovili društvo, kjer se glasuje po načelu en človek - en glas. V sodelovanju z Novo revijo je ZNP nastalo novembra 2007. Prvi predsednik je bil Peter Jančič, sledil mu je Igor Kršinar, njemu pa moja malenkost.
Dvakrat (2013 in 2017) sem bil brez glasu proti izvoljen za predsednika ZNP. Na vodenje te pomembne organizacije, ki si prizadeva za normalizacijo medijsko pohabljene Slovenije, sem zato ponosen. In hvaležen sodelavcem za ves trud, ki so ga vložili v ZNP. Gre, kakopak, za častne funcije, saj vse delo od začetka opravljamo povsem zastonj, celo za potne stroške damo iz svojega žepa.
Sinočnje volitve novega vodstva so pokazale, da se bo ZNP še naprej krepilo. Zelo vesel sem, da bosta društvo vodila taka intelektualca in strokovnjaka. Tudi novi upravni odbor, v katerem je tudi moja malenkost, jima bo stal ob strani.
Ob tem naj poudarim, da je članstvo v ZNP stigmatizirano. Le redki novinarji si upajo pristopiti v ZNP, saj jim to lahko škodi v karieri. Osebno pa sem prepričan, da bo do medijskega preboja demokratičnih medijev prišlo šele, ko bo prišlo do večje vzajemnosti. Žal pa danes potrebe po povezovanju demokratičnih novinarjev in javnem poudarjanju pomena novinarskega kodeksa ne vidijo niti mnogi uredniki in lastniki demokratičnih medijev. Le skupaj bomo močnejši. Zato vabim novinarje in publiciste, da se nam pridružijo: KLIK
Več o tej temi je objavljeno tudi v mojih knjigah Protestantino in Dalmatino. Knjigi sta še vedno na voljo za 15 oziroma 20 evrov (tino.mamic@gmail.com, knjigo pošljem po pošti). Z nakupom knjige lahko tudi posamezniki, ki kritiziramo medijsko krajino, storimo nekaj konkretnega v boju za svobodo medijev. To je tudi odgovor na vprašanje, kaj lahko v tem ponorelem svetu naredi slehernik, ki je sicer brez moči, da bi kaj spremenil. Tu ima vsak priložnost, da konkretno podpre medijske spremembe v državi.
Zelo vesel sem te odločitve, do katere je prišlo dva meseca po mojem odstopu z mesta predsednika. Za nepreklicni odstop sem se bil odločil, ker sem kandidiral na volitvah na Listi novinarja Bojana Požarja. To je namreč po mojem mnenju nezdružljivo.
ZNP je nastalo konec leta 2007. Idejo za ustanovitev neodvisnega novinarskega društva sem dal večkrat, po nekaj letih pa je beseda meso postala na Mali gori pri Ribnici maja leta 2005, ko smo se prvič dobili Igor Kršinar, Jože Možina in moja malenkost. Povod je bila politična peticija novinarjev proti vladi, ki je jasno pokazala, da slovenski novinarji politiko ustvarjajo ne pa o njem poročajo. Društvo novinarjev Slovenije pa je zaradi nedemokratičnosti odklanjalo vsak dialog. Zato je njih "glasovanje" za predsednika po čudnem delegatskem sistemu, ki spominja na najbolj nore čase t.i. samoupravnega socializma bil tudi naš navdih, da smo ustanovili društvo, kjer se glasuje po načelu en človek - en glas. V sodelovanju z Novo revijo je ZNP nastalo novembra 2007. Prvi predsednik je bil Peter Jančič, sledil mu je Igor Kršinar, njemu pa moja malenkost.
Dvakrat (2013 in 2017) sem bil brez glasu proti izvoljen za predsednika ZNP. Na vodenje te pomembne organizacije, ki si prizadeva za normalizacijo medijsko pohabljene Slovenije, sem zato ponosen. In hvaležen sodelavcem za ves trud, ki so ga vložili v ZNP. Gre, kakopak, za častne funcije, saj vse delo od začetka opravljamo povsem zastonj, celo za potne stroške damo iz svojega žepa.
Sinočnje volitve novega vodstva so pokazale, da se bo ZNP še naprej krepilo. Zelo vesel sem, da bosta društvo vodila taka intelektualca in strokovnjaka. Tudi novi upravni odbor, v katerem je tudi moja malenkost, jima bo stal ob strani.
Ob tem naj poudarim, da je članstvo v ZNP stigmatizirano. Le redki novinarji si upajo pristopiti v ZNP, saj jim to lahko škodi v karieri. Osebno pa sem prepričan, da bo do medijskega preboja demokratičnih medijev prišlo šele, ko bo prišlo do večje vzajemnosti. Žal pa danes potrebe po povezovanju demokratičnih novinarjev in javnem poudarjanju pomena novinarskega kodeksa ne vidijo niti mnogi uredniki in lastniki demokratičnih medijev. Le skupaj bomo močnejši. Zato vabim novinarje in publiciste, da se nam pridružijo: KLIK
Več o tej temi je objavljeno tudi v mojih knjigah Protestantino in Dalmatino. Knjigi sta še vedno na voljo za 15 oziroma 20 evrov (tino.mamic@gmail.com, knjigo pošljem po pošti). Z nakupom knjige lahko tudi posamezniki, ki kritiziramo medijsko krajino, storimo nekaj konkretnega v boju za svobodo medijev. To je tudi odgovor na vprašanje, kaj lahko v tem ponorelem svetu naredi slehernik, ki je sicer brez moči, da bi kaj spremenil. Tu ima vsak priložnost, da konkretno podpre medijske spremembe v državi.
Komentarji
Objavite komentar
Sprejeti bodo samo komentarji brez žalitev in s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)