Mwoja besejda

Žurnal je propadel čez noč, čeprav ne nepričakovano. V slovenski medijski prostor je vnesel konkurenco v boju za oglasni prostor, nagovarjal pa je skoraj natanko iste bralce kot drugi slovenski dnevniki. Imel je enako uredniško politiko kot drugi, razlika je bila le v formi. Žal jim ni uspelo.  Nelogično pa je, da v uredniški politiki niso nikoli skušali enako se oddaljiti od obeh političnih polov, kar je v tem trenutku gotovo medijska tržna niša. To dokazuje več medijev - večinoma resda kratkotrajno, saj strici iz ozadja vsako tovrstno pobudo zadušijo. Nelogično je tudi, da je tuji lastnik tesno povezan s Cerkvijo, medtem ko v Sloveniji in na Hrvaškem proizvaja medijske vsebine z vsebino, ki je pogosto sovražna ali nasprotna do kristjanov. Skratka: škoda. Škoda zaradi samega projekta in škoda zaradi izgubljenih priložnosti.

Čeprav je od ponovne zavrnitve Kocjančičeve nagrade Mialnu Gregoriču minilo že poldrugo leto, pa tri istrske občine še vedno niso naredile ničesar. Kljub obljubam. In kljub množičnim protestom primorskih intelektualcev. Da bi bilo ljudem jasno, zakaj blokada, ponovno objavljamo intervju z Gregoričem iz predlanskega poletja. Politični ciklon v Istri   Milan Gregorič (71) je živel je v treh režimih in štirih državah, na prostoru, kjer se je meja premikala in določala ljudi. V prelomnih časih, ko je po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške izbruhnila vojna, je začel opozarjati na italijansko politiko in apetite nekaterih, ki so v balkanski krizi iskali svojo priložnost. Svoje članke je zbral v treh knjigah, te dni nastaja četrta. V tem gradivu so predstavniki italijanske manjšine v Izoli videli vzrok, da so blokirali odločitev komisije, da mu podeli Kocjančičevo nagrado.  *Kdaj ste se začeli pisati? “Italija je v Istri pridobila že okoli 22.000 državljanov, 4000 v S...

Ob svetovnem dnevu svobode tiska lahko v Sloveniji z žalostjo ugotavljamo, da je medijska svoboda v državi v zadnjih dvajsetih letih nazadovala.  Pritiski na novinarje postajajo v zadnjih letih močnejši  tudi zaradi gospodarske krize. Veliko je primerov, ko medijska hiša  zaradi poslovnih razlogov odpusti novinarja, ki je moteč zaradi  svojega svetovnega nazora. Samocenzura se zato še povečuje, zato  potrebe po cenzuri niti ni več. Slovenska zakonodaja je ena najstrožjih na svetu, ko gre za osebne podatke, pa čeprav gre za javne osebnosti. A žal so nekatere javne osebnosti bolj zaščitene kot druge. Zakonodaja, ki si jo nekateri v izvršni oblasti razalgajo po svoje, je velikokrat ovira za marsikaterega raziskovalnega novinarja. V oči bode primer cenzure na televiziji, ki se je zgodila takoj po sestanku predsednice vlade s predstavnikom lastnika televizije. Napovedani in oglaševani dokumentarni film o opozicijskemu vodi...

Na vprašanja Slovenske tiskovne agencije (STA) glede prihodnosti stranke SDS po pravnomočni obtožbi Janeza Janše na dve leti zapora, sem včeraj izjavil: Danes je najbolj pogosto vprašanje, ki ga posebej radi vzrajno ponavljajo nekateri novinarji, ali je to konec z Janšo kot politikom. A vprašani vsi po vrsti odgovarjajo, da ne. To, kar si želijo mnogi politični botri in celo nekateri desnosredinski politiki - da bi se moč SDS zmanjšala - se ne bo zgodilo.  SDS je programska stranka, ki bi jo zamajal kvečjemu izstop Janše in nov lider, ki bi spremenil program. V tem trenutku ima SDS precej ljudi, ki lahko brez težav nadaljujejo delo JJ. Mogoče bo politični levici kmalu celo žal, da je do obsodbe prišlo, saj lahko SDS pod vodstvom Milana Zvera dobi še več glasov. Moramo vedeti, da tako strokovna kot politična javnost pri nas in v tujini, čaka na dokončno sodbo, kjer ne bo ljudi, povezanih z nekdanjim režimom. Zato je danes pomembnejše vprašanje, kdo se bo zadnji smejal. ...

IZJAVA GORIŠKIH JAVNIH OSEBNOSTI Po zlomu fašizma in nacizma, ko je z nastopom demokracije leta 1990 propadel  še komunistični totalitarizem, so bili tudi v našem delu Evrope ustvarjeni  osnovni pogoji za trajen mir, napredek in sožitje na osnovi spoštovanje do vseh, ki so bili žrtve uničujočih zločinskih režimov.  Podpisniki izjave z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je z ravnanji, kot je ponovno vzpostavljanje Titovega kulta, ogroženo krhko ravnovesje v našem narodu. To neevropsko hujskaško početje usodno razdvaja slovenske ljudi na obeh straneh meje in ogroža obstoj našega naroda na tem področju. Iz  medijev smo izvedeli, da skupina posameznikov obnavlja kamniti napis TITO na Sabotinu nad Novo Gorico. Obnova napisa, pravzaprav gre za povsem novo postavitev, je sicer že opravljena, 8. maja pa naj bi napis zasvetil v soju bakel. Dogodek organizira območna Zveza borcev za vrednote NOB, ki se financira tudi iz javnih sredstev. Izjava goriških in vipavskih razumn...

Pred dnevi je odstopila odgovorna urednica Primorskih novic (PN). Direktor sedaj išče naslednika. Ker ne verjamem v pravljice, med katere spada tudi iskanje kadrov za urednike medijev z javnimi razpisi, bom vse povedal javno. Pripravljen sem Primorske novice potegniti iz večletnega padanja naklade in ustvariti obrat, dvig naklade časnika. Pripravljen sem prevzeti mesto odgovornega urednika PN in se hkrati zavezati, da v enem letu povečam število prodanih izvodov PN. To sem enkrat že naredil, leta 2006. Kot odgovorni urednik sem v pol leta dvignil prodajo za 2%, učinkovitost zaposlenih za 10%, obseg časopisa pa za 20%. Kljub bolniškim odstonostim, ki so porasle za neverjetnih 100%. A ne le to, zaradi zamenjave uredniške politike je bilo v pol leta manj odpovedi kot je prstov ene roke. Moja ekipa je ustvarjala časnik, ki ga je kupilo skoraj še enkrat toliko ljudi kot časnik kupuje danes. Moja naslednica, ki je nedavno odstopila, je časnik pripeljala na rob preživetja. Prekinila je tud...

Ko je ura polnoč odbila, v tistem istem trenutku, ko je v neki znani pravljici Pepelka iz princese postala spet služkinja, je miniš še en prvi april. Šal je bilo veliko. Tudi neslanih. In takih, ki smo jih imeli za šale, a smo opolnoči nemo zrli v ekran in nismo nikakor pričakali pojasnila medija, da je šlo za potegavščino. Tako sta Alenka Bratušek in Gregor Virant v enem samem trenutku tri milijone evrov pognala v zrak samo zato, ker sta se bala, da bi neki zakon bil mogoče zavrnjen na referendumom. In sta zato poslala dva milijona ljudi v treh tednih dvakrat na volišča. Precej cenejše so bile druge prvoaprilske šale. Da je Merklova zanosila, denimo. Presenečen  Moja napoved o ustanovitvi Moške delavske stranke je marsikoga presenetila. Hvala Bogu tudi nasmejala. Resnično pa nisem pričakoval, da bo tako veliko ljudi idejo jemalo resno tudi po tistem, ko so opazili, da je datum 1. april. Očitno so časi res jako resni in vladna politika povsem neresna. Povsem resno Ideje,...

Še ta teden bo registrirana nova politična stranka, ki bo prvič nastopila na majskih evropskih volitvah. Uradno ime je že znano: MOŠKA DELAVSKA STRANKA. Iniciativni odbor vodi zgodovinar in novinar Tino Mamić (41). ZA MOŠKE KVOTE Mamić, ki je trenutno predsednik Združenja novinarjev in publicistov, sicer pa nekdanji odgovorni urednik Primorskih novic in urednik na reviji Ognjišče, pravi takole: "V tem feminiziranem in poženščenem svetu si moramo moški in ženske pravično razdeliti delo in odgovornosti. Prav je, da imamo v politiki ženske kvote, saj politika ne sme biti le domena moških. Političarke v politiko vnesejo kakovost. Enaka logika velja tudi na drugih področjih. Zato je treba uvesti tudi moške kvote na področjih, kjer so bili moški skorajda povsem izrinjeni. Med novimi sodniki, učitelji, vzgojitelji in zdravniki mora zato biti vsaj tretjina moških. Enaka kvota bi morala veljati po vsej Evropi tudi pri vpisih na gimnazije, pedagoško fakulteto, medicinsko fakulteto in pr...

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) protestiramo zoper cenzorski poseg, ki se je zgodil dne 30.3. na Planet TV, ko je vodstvo tega medija v zadnjem hipu umaknilo s sporeda dokumentarno oddajoMaske demokracije. To se je zgodilo potem, ko se je predstavnik večinskega lastnika te medijske hiše, tj. grške korporacije Antenna Group, sestal s predsednico vlade Alenko Bratušek, po poročanju nekaterih medijev pa naj bi umik omenjene oddaje zahteval direktor te korporacije za jugovzhodno Evropo. Na ta način lahko upravičeno sklepamo, da se je prepoved predvajanjeMaske demokracije oddaje zgodila na podlagi pritiska s strani slovenske vlade. Oddaja namreč na kritičen način prikazuje slovensko tranzicijo ter vlogo trenutnih oblasti v njej. Nadaljuje se torej nesprejemljiva praksa poskusov utišanja kritičnih glasov v slovenskem medijskem prostoru povsod tam, kjer ima vladajoča politika na voljo bodisi neposredne bodisi posredne vzvode za izvajanje cenzure. Kot kaže, so temu pritisk...

Svoboda medijev v Sloveniji je močno okrnjena. V letu 2013 je več primerov pokazalo, da so se politični in gospodarski vplivi na medije okrepili. Čeprav je svoboda izražanja zaščitena z ustavo, je samocenzura v slovenskih medijih vsakdanji pojav. Politični pritiski in politično usmerjanje mnogih novinarjev v večini dnevno-informativnih medijev so se leta 2013 okrepili. Več deset novinarjev je moralo dati odpoved in s svojim medijem podpisati zgolj pogodbo o sodelovanju, kar je  precej poslabšalo njihov gmotni položaj. V prihodnjih mesecih se obeta ista pot še več desetim novinarjem. Precej novinarjev, ki so doslej formalno imeli status honorarnega sodelavca, dejansko pa so opravljali delo kot redno zaposleni, je bilo odpuščenih. V večini medijskih hiš so zmanjšali tudi plače, kar je posebej boleče za mlajše novinarje, za starejše in urednike pa bistveno manj. Zaskrbljujoče je, da se je več zamenjav urednikov in premestitev novinarjev zgodilo takoj po nastopu nove vlade A...

Konec februarja mi je tednik Demokracija objavil kolumnico, v kateri sem opisal, kako na Škofijski klasični gimnaziji v Šentivdu ni nihče od dijakov, učiteljev in obiskovalcev dneva odprtih vrat opazil, da je neka dijakinja pokrita s kučmo z rdečo peterokrako. Tega seveda nisem napisla, da bi koga blatil. Niti najmanj ne. Napisal sem, ker ta dogodek kaže na marsikaj iz življenja katoliških gimnazij in šentviške ŠKG. Želim si, da bi odgovorni začeli razmišljati, kako odgovoriti na vprašanje, ki ga mnogi katoliški intelektualci postavljajo že leta in leta: Kje v slovenski družbi vidimo 500 maturantov, ki vsako leto pridejo iz cerkvenih gimanzij. Mnogi starši to že vedo. In tudi vodstvo je naredilo že nekaj pomembnih korakov v tej smeri. A smo šele na začetku poti. Tu objavljam kolumno, repliko vodstva ŠKG in mojo dupliko. V javnosti je bilo s strani ŠKG napisanega še veliko več, česar pa na njihovo željo ne objavljamo, saj je to imelo interni značaj (Forum RKC). Odmev vods...

Več člankov o Filipu Terčelju je na voljo tukajle:  KLIK Simpozij o Filipu Terčelju bo v soboto  22. 3. 2014,   v Domu krajanov v Ajdovščini ob 15. uri.  Ob 18.30 bo maša v šturski župnijski cerkvi.  Sodelujejo:   ·         dr.  Primož Krečič, postulator:  Biografija Filipa Terčelja in razlogi za začetek postopka za beatifikacijo . ·         Tino Mamić:  Terčeljev rodovnik  ·         mag. Renato Podbersič:  Filip Terčelj in njegov čas v luči vatikanskih arhivov ·         dr. France Dolinar,  Delovanje Filipa Terčelja  v Ljubljani 1934 - 1946. ·         dr. Janez Juhant,  Terčelj in razmere v krščanskem taboru v Ljubljani ·         mag. Bogdan Vidmar:  Pričevanja o okoliščinah smrti Filipa Terčelj...

​ Že drugi kulturni praznik je mimo, pa še vedno čakamo na odločitev lokalnih oblasti, da se opredelijo do političnega posega v podelitev Kocjančičeve nagrade. Namreč, komisija za najvišje priznanje s področja kulture Slovenske Istre, je že leta 2012 odločila, da se nagrada podeli pesniku Bertu Pribcu in publicistu Milanu Gregoriču. A ponovno se je zataknilo pri občinskih svetih, ki so svojo formalno pravico, da potrdijo odločitev komisije, zlorabili in preprečili podelitev nagrade. Ponovno, že drugič, se je to zgodilo, ko je komisija za nagrado izbrala istrskega kulturnika Milana Gregoriča. V nekem smislu se v Kopru, Izoli in Piranu že leta dogaja nekaj podobnega, čemur smo bili priča zadnje tedne, ko je vladajoča politika s pomočjo medijev skušala preprečiti, da bi nagrado Prešernovega sklada prejel Jože Možina. Gregorič je lokalnim oblastem očitno napoti zaradi sodelovanja v slovenski pomladi in dvajsetletnega opozarjanja na stranpoti slovenske tranzicije. Nekaterim politi...

RTVS je velikokrat povsem propagandi stroj vladne mašinerije. Spomnimo se se samo primera podelitve nagrade Prešernovega sklada Jožetu Možini, ko je prav RTVS prednjačila v antimožinski medijski gonji, ki jo je podpirala in spodbujala vlada Alenke Bratušek in njene stranke Pozitivna Slovenija. Plačniki RTV prispevka lahko to tudi glasno povemo: ko plačujemo položnico za RTV prispevek, lahko v rubriko NAMEN vpišemo karkoli. Ko sem to storil danes, sem napisal Naročnina RTVPS - RadioTeleVizijaPozitivnaSlovenija .  Če bo takih več, se bo mogoče začelo kaj premikati...

Skoraj vsak dan dobim kakšno ponudbo za posel življenja. Običajno niti ne pogledam, skoraj vse pa že itak roma v koš. Tokrat sem slučajno enega odprl. Ugotovil sem, da so spletni prevaranti odkrili, da sem kristjan in mi poslali "ponudbo" v tem duhu. Neverjetno, česa se ne spomnijo. Vsekakor se jim javno zahvaljujem, da so me opazili kot kristjana. V Sloveniji mi kvečjemu prilepijo žaljivo oznako spakedranke s hrvatističnim korenom "krščanarja" ali celo "krščana". To seveda vse pove o avtorju nalepke (da je povsem neizobražen in nekulturen), nič pa o meni. Zakaj pismo objavljam? Zato, ker je prevod v slovenščino računalniški, razmeroma dober, hkrati pa smešen zaradi mnogih napak. Tovrstna pošta, kakor tudi tista o raznih molitvenih ali angelskih verigah, je ena sama prevara. Posebej ker skoraj vse spletne dobrodelne akcije v resnici služijo samo nabiranju podatkov o potrošnikih. Smo pa ljudje resnično naivni. Tudi taki z visokošolsko izobrazbo. Od gospe A...