Ob 90. rojstnem dnevu pisatelja Zorka Simčiča peti natis Zgodaj dopolnjene mladosti
Celjska Mohorjeva družba je akademiku Zorku Simčiču (več o njem) za častitljivi jubilej izdala kritično izdajo drame Zgodaj dopolnjena mladost, ki velja za eno najboljših slovenskih dramskih del. Še vedno pa ni bilo uprizorjeno v Sloveniji.
LJUBLJANA - Pisatelj, pesnik, dramatik in vedno aktivni kulturnik Zorko Simčič je dramo, ki jo je ugledni literarni kritik Jože Pogačnik ocenil za “slavospev ljubezni in željo po spravi med Slovenci”, napisal v dveh nočeh v južnoameriških Andih leta 1964. Tri leta kasneje je bila natisnjena v Buenos Airesu, uprizorjena pa je bila samo enkrat, v kanadskem Torontu (1970). Slovenija uprizoritve še ni doživela. Še več, v Sloveniji še nobeno poklicno gledališče ni uprizorilo nobene Simčičeve drame.
Dramatik, čigar rod izhaja iz Biljane v Brdih, nad morebitno postavitvijo svojega dela na oder niti ni navdušen. Na nedavni predstavitvi ponatisa Zgodaj dopolnjene mladosti je pojasnil, da se sodobnih režiserjev boji. “Danes lahko režiser dramsko delo poljubno krajša in spreminja. On je avtor drame. V Evropi to že pojenjuje, pri nas pa ne,” je povedal.
Zgodaj dopolnjena mladost je zaradi obširnih didaskalij berljiva. O tem priča tudi 3500 doslej natisnjenih izvodov tega dela. Ideja je podobna, kot jo najdemo v znani knjigi Strah in pogum Edvarda Kocbeka: partizan likvidira dekle, v katero je zaljubljen. Simčič je na predstavitvi knjige v Ljubljani opisal dve resnični zgodbi, na podlagi katerih je napisal Mladost.
Simčič je na predstavitvi v ljubljanski knjigarni Mohorjeve (14. novembra 2011) tudi povedal, da je pred kratkim končal zajeten roman Poslednji deseti bratje, ki ga je bil začel pisati že pred desetletji. V kratkem bo izšel pri Študentski založbi, je napovedal pisatelj, ki je v soboto 19. novembra 2011 praznoval 90. rojstni dan. Simčič je na dobro obiskani predstavitvi zbrane s pripovedovanjem zbrane tudi nekajkrat nasmejal. Posebno darilo za rojstni dan pa so mu ob izidu drame prinesli tudi Goričani. Oskar Simčič, prvi mož goriške Mohorjeve družbe, ki ima korenine tako kot Zorko v Brdih, mu je podaril briško vino z imenom Simčič. Zorko Simčič pa je vse spravil v smeh, ko je povedal, da tudi on velikokrat kupuje vina, ki jih pridelujejo trije briški Simčiči in steklenico podari z besedami "To je vino iz enega od mojih vinogradov."
LJUBLJANA - Pisatelj, pesnik, dramatik in vedno aktivni kulturnik Zorko Simčič je dramo, ki jo je ugledni literarni kritik Jože Pogačnik ocenil za “slavospev ljubezni in željo po spravi med Slovenci”, napisal v dveh nočeh v južnoameriških Andih leta 1964. Tri leta kasneje je bila natisnjena v Buenos Airesu, uprizorjena pa je bila samo enkrat, v kanadskem Torontu (1970). Slovenija uprizoritve še ni doživela. Še več, v Sloveniji še nobeno poklicno gledališče ni uprizorilo nobene Simčičeve drame.
Dramatik, čigar rod izhaja iz Biljane v Brdih, nad morebitno postavitvijo svojega dela na oder niti ni navdušen. Na nedavni predstavitvi ponatisa Zgodaj dopolnjene mladosti je pojasnil, da se sodobnih režiserjev boji. “Danes lahko režiser dramsko delo poljubno krajša in spreminja. On je avtor drame. V Evropi to že pojenjuje, pri nas pa ne,” je povedal.
Zgodaj dopolnjena mladost je zaradi obširnih didaskalij berljiva. O tem priča tudi 3500 doslej natisnjenih izvodov tega dela. Ideja je podobna, kot jo najdemo v znani knjigi Strah in pogum Edvarda Kocbeka: partizan likvidira dekle, v katero je zaljubljen. Simčič je na predstavitvi knjige v Ljubljani opisal dve resnični zgodbi, na podlagi katerih je napisal Mladost.
 |
| Simčič na predstavitvi v Ljubljani foto (c): Tino Mamić |
Drami v treh delih, ki obsega sto strani, je pokojni literarni zgodovinar in kritik Taras Kermauner posvetil celo knjigo. V njej poudari, da je “Simčič globlji od Kocbeka”. Umorjeno dekle namreč v svoji ljubezni gre do konca in po smrti odkloni nebesa, da bi tja prišel njen ljubljeni likvidator.
Kritik in prevajalec Brane Senegačnik, ki je v knjigi prispeval spremno študijo, tako kot Kermauner, dramo uvršča v vrh slovenske dramatike. Tema, ki posega v bratomorno vojno, po njegovih besedah še danes zbuja odpor: “Tudi danes bi morebitna uprizoritev v velikem delu kritike dosegla odklon.” In to ne glede na to, da “gre onkraj zgodovine” in da bi si zaslužila oznako “alternativna”. Senegačnik še meni, da Simčič s svojim življenjem in delom “izraža hvaležnost za svoje bivanje”.Simčič je na predstavitvi v ljubljanski knjigarni Mohorjeve (14. novembra 2011) tudi povedal, da je pred kratkim končal zajeten roman Poslednji deseti bratje, ki ga je bil začel pisati že pred desetletji. V kratkem bo izšel pri Študentski založbi, je napovedal pisatelj, ki je v soboto 19. novembra 2011 praznoval 90. rojstni dan. Simčič je na dobro obiskani predstavitvi zbrane s pripovedovanjem zbrane tudi nekajkrat nasmejal. Posebno darilo za rojstni dan pa so mu ob izidu drame prinesli tudi Goričani. Oskar Simčič, prvi mož goriške Mohorjeve družbe, ki ima korenine tako kot Zorko v Brdih, mu je podaril briško vino z imenom Simčič. Zorko Simčič pa je vse spravil v smeh, ko je povedal, da tudi on velikokrat kupuje vina, ki jih pridelujejo trije briški Simčiči in steklenico podari z besedami "To je vino iz enega od mojih vinogradov."
Komentarji
Objavite komentar
Sprejeti bodo samo komentarji brez žalitev in s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)