Preskoči na glavno vsebino

Drama še išče oder

Ob 90. rojstnem dnevu pisatelja Zorka Simčiča peti natis Zgodaj dopolnjene mladosti
Celjska Mohorjeva družba je akademiku Zorku Simčiču (več o njem) za častitljivi jubilej izdala kritično izdajo drame Zgodaj dopolnjena mladost, ki velja za eno najboljših slovenskih dramskih del. Še vedno pa ni bilo uprizorjeno v Sloveniji.
LJUBLJANA - Pisatelj, pesnik, dramatik in vedno aktivni kulturnik Zorko Simčič je dramo, ki jo je ugledni literarni kritik Jože Pogačnik ocenil za “slavospev ljubezni in željo po spravi med Slovenci”, napisal v dveh nočeh v južnoameriških Andih leta 1964. Tri leta kasneje je bila natisnjena v Buenos Airesu, uprizorjena pa je bila samo enkrat, v kanadskem Torontu (1970). Slovenija uprizoritve še ni doživela. Še več, v Sloveniji še nobeno poklicno gledališče ni uprizorilo nobene Simčičeve drame.
Dramatik, čigar rod izhaja iz Biljane v Brdih, nad morebitno postavitvijo svojega dela na oder niti ni navdušen. Na nedavni predstavitvi ponatisa Zgodaj dopolnjene mladosti je pojasnil, da se sodobnih režiserjev boji. “Danes lahko režiser dramsko delo poljubno krajša in spreminja. On je avtor drame. V Evropi to že pojenjuje, pri nas pa ne,”  je povedal.
Zgodaj dopolnjena mladost je zaradi obširnih didaskalij berljiva. O tem priča tudi 3500 doslej natisnjenih izvodov tega dela. Ideja je podobna, kot jo najdemo v znani knjigi Strah in pogum Edvarda Kocbeka: partizan likvidira dekle, v katero je zaljubljen. Simčič je na predstavitvi knjige v Ljubljani opisal dve resnični zgodbi, na podlagi katerih je napisal Mladost.
Simčič na predstavitvi v Ljubljani
foto (c): Tino Mamić
Drami v treh delih, ki obsega sto strani, je pokojni literarni zgodovinar in kritik Taras Kermauner posvetil celo knjigo. V njej poudari, da je “Simčič globlji od Kocbeka”. Umorjeno dekle namreč v svoji ljubezni gre do konca in po smrti odkloni nebesa, da bi tja prišel njen ljubljeni likvidator.
Kritik in prevajalec Brane Senegačnik, ki je v knjigi prispeval spremno študijo, tako kot Kermauner, dramo uvršča v vrh slovenske dramatike. Tema, ki posega v bratomorno vojno, po njegovih besedah še danes zbuja odpor: “Tudi danes bi morebitna uprizoritev v velikem delu kritike dosegla odklon.” In to ne glede na to, da “gre onkraj zgodovine” in da bi si zaslužila oznako “alternativna”. Senegačnik še meni, da Simčič s svojim življenjem in delom “izraža hvaležnost za svoje bivanje”.
Simčič je na predstavitvi v ljubljanski knjigarni Mohorjeve (14. novembra 2011) tudi povedal, da je pred kratkim končal zajeten roman Poslednji deseti bratje, ki ga je bil začel pisati že pred desetletji. V kratkem bo izšel pri Študentski založbi, je napovedal pisatelj, ki je v soboto 19. novembra 2011 praznoval 90. rojstni dan. Simčič je na dobro obiskani predstavitvi zbrane s pripovedovanjem zbrane tudi nekajkrat nasmejal. Posebno darilo za rojstni dan pa so mu ob izidu drame prinesli tudi Goričani. Oskar Simčič, prvi mož goriške Mohorjeve družbe, ki ima korenine tako kot Zorko v Brdih, mu je podaril briško vino z imenom Simčič. Zorko Simčič pa je vse spravil v smeh, ko je povedal, da tudi on velikokrat kupuje vina, ki jih pridelujejo trije briški Simčiči in steklenico podari z besedami "To je vino iz enega od mojih vinogradov."

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…