Preskoči na glavno vsebino

Drama še išče oder

Ob 90. rojstnem dnevu pisatelja Zorka Simčiča peti natis Zgodaj dopolnjene mladosti
Celjska Mohorjeva družba je akademiku Zorku Simčiču (več o njem) za častitljivi jubilej izdala kritično izdajo drame Zgodaj dopolnjena mladost, ki velja za eno najboljših slovenskih dramskih del. Še vedno pa ni bilo uprizorjeno v Sloveniji.
LJUBLJANA - Pisatelj, pesnik, dramatik in vedno aktivni kulturnik Zorko Simčič je dramo, ki jo je ugledni literarni kritik Jože Pogačnik ocenil za “slavospev ljubezni in željo po spravi med Slovenci”, napisal v dveh nočeh v južnoameriških Andih leta 1964. Tri leta kasneje je bila natisnjena v Buenos Airesu, uprizorjena pa je bila samo enkrat, v kanadskem Torontu (1970). Slovenija uprizoritve še ni doživela. Še več, v Sloveniji še nobeno poklicno gledališče ni uprizorilo nobene Simčičeve drame.
Dramatik, čigar rod izhaja iz Biljane v Brdih, nad morebitno postavitvijo svojega dela na oder niti ni navdušen. Na nedavni predstavitvi ponatisa Zgodaj dopolnjene mladosti je pojasnil, da se sodobnih režiserjev boji. “Danes lahko režiser dramsko delo poljubno krajša in spreminja. On je avtor drame. V Evropi to že pojenjuje, pri nas pa ne,”  je povedal.
Zgodaj dopolnjena mladost je zaradi obširnih didaskalij berljiva. O tem priča tudi 3500 doslej natisnjenih izvodov tega dela. Ideja je podobna, kot jo najdemo v znani knjigi Strah in pogum Edvarda Kocbeka: partizan likvidira dekle, v katero je zaljubljen. Simčič je na predstavitvi knjige v Ljubljani opisal dve resnični zgodbi, na podlagi katerih je napisal Mladost.
Simčič na predstavitvi v Ljubljani
foto (c): Tino Mamić
Drami v treh delih, ki obsega sto strani, je pokojni literarni zgodovinar in kritik Taras Kermauner posvetil celo knjigo. V njej poudari, da je “Simčič globlji od Kocbeka”. Umorjeno dekle namreč v svoji ljubezni gre do konca in po smrti odkloni nebesa, da bi tja prišel njen ljubljeni likvidator.
Kritik in prevajalec Brane Senegačnik, ki je v knjigi prispeval spremno študijo, tako kot Kermauner, dramo uvršča v vrh slovenske dramatike. Tema, ki posega v bratomorno vojno, po njegovih besedah še danes zbuja odpor: “Tudi danes bi morebitna uprizoritev v velikem delu kritike dosegla odklon.” In to ne glede na to, da “gre onkraj zgodovine” in da bi si zaslužila oznako “alternativna”. Senegačnik še meni, da Simčič s svojim življenjem in delom “izraža hvaležnost za svoje bivanje”.
Simčič je na predstavitvi v ljubljanski knjigarni Mohorjeve (14. novembra 2011) tudi povedal, da je pred kratkim končal zajeten roman Poslednji deseti bratje, ki ga je bil začel pisati že pred desetletji. V kratkem bo izšel pri Študentski založbi, je napovedal pisatelj, ki je v soboto 19. novembra 2011 praznoval 90. rojstni dan. Simčič je na dobro obiskani predstavitvi zbrane s pripovedovanjem zbrane tudi nekajkrat nasmejal. Posebno darilo za rojstni dan pa so mu ob izidu drame prinesli tudi Goričani. Oskar Simčič, prvi mož goriške Mohorjeve družbe, ki ima korenine tako kot Zorko v Brdih, mu je podaril briško vino z imenom Simčič. Zorko Simčič pa je vse spravil v smeh, ko je povedal, da tudi on velikokrat kupuje vina, ki jih pridelujejo trije briški Simčiči in steklenico podari z besedami "To je vino iz enega od mojih vinogradov."

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v torek, 16. januarja ob 19.15, skupaj z Bernardom Brščičem. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je treba omejiti in po zgledu Francije začeti omogočati mladim družinam, da se lahko odločijo za otroke. Priseljevanje je treba tako prilagoditi, da imajo prednost ljudje s podobnimi navadami, jezikom in kulturo. Ukrajinci, Makedonci ali Bošnjaki bi se bistveno hitreje integrirali v slovensko družbo kot pa Arabci. Hkrati je treba priseljencem dati možnost, da se integrirajo v slovensko družbo in enakopravno uveljavijo. Začeti se je treba borit proti getoizaciji ljudi samo zato, ker so se njihovi starši rodili 300 km stran. Država bi morala spodbujati priseljence, da ne p…

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…