Preskoči na glavno vsebino

Pripoved starega modrega sivega bobra

Le redko se zgodi, da bi na predstavitev nove knjige prišlo toliko ljudi, da bi napolnili cerkev. Knjigo o priljubljenem pokojnem mladinskem voditelju Vinku Kobalu pa je pozdravila ne le množica 200 ljudi, ampak tudi trinajst duhovnikov, škof in župan.
ŠTURJE - Zajetna knjiga koprske založbe Ognjišče prinaša spomine in dnevniške zapise v Vrhpolju rojenega (1928) duhovnika Vinka Kobala (več o njem). Letos mineva deset let od njegove smrti, ki je ustanovitelja duhovnih vaj v Stržišču presenetila v Godoviču, kjer je bil zadnja leta župnik. Okoli sebe je zbiral mlade, ki so pozneje postali pomembni akterji v življenju slovenske Cerkve, pa tudi nekateri znani kulturniki in politiki. Nekaj jih je bilo videti tudi v soboto popoldne v cerkvi sv. Jurija v Šturjah pri Ajdovščini.
Koprski škof msgr. Metod Pirih je o Kobalu dejal: “S svojo iniciativnostjo, vztrajnostjo, z iskanjem novih poti pri oznanjevanju evangelija je izstopal iz življenja svojega časa, zato nam govori tudi po smrti s svojim zgledom ter s svojimi knjigami.”
Knjiga je nastajala več let. V njej je samo izbor iz Kobalovega arhiva, ki opisujejo njegovo mladost v času fašizma, druge svetovne vojne in nekaterih obdobij po njej. Opisuje trpljenje zaradi fašizma in napore za ohranitev slovenstva. Opisan je tudi znani tragični dogodek, ko so Nemci na kostanje okrog cerkve v Vrhpolju obesili dvanajst ujetih mladih partizanov (1943). “Jaz sem jim še dva dni prej podajal na kamion deke in hrano iz naše šolske zaloge,” piše Kobal. S koncem vojne pa za Kobala, mladega duhovniškega kandidata preizkušenj ni bilo konec. Skupaj z drugimi bogoslovci so ga brez pravega vzroka zaprli in po montiranem procesu poslali v delovno koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju. Avtobiografija se nadaljuje z delom za mladino po vsej Sloveniji, pri katerem se je osebno srečal z več tisoč mladimi. Zadnji del knjige, ki jo je uredil Janko Toplikar, pa so Kobalovi dnevniški zapiski iz let 1993-98.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah.  Starejši INTERVJU  z Vilijem Ščuko  o marihuani: KLIK Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, k

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost danes ob 19.15.  Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi. Duhovniki doživljajo velike pritiske. Zaradi demografskih sprememb in birokracije so vse bolj obremenjeni. Večinoma preobremenjeni, velikorkat izgoreli. A ostajajo tiho in delajo naprej. Mediji so do njih neprizanesljivi in velikokrat sovražni.  V zadnjih letih pa jim največ škode naredi peščica homoseksualno aktivnih duhovnikov, kar je glavni vzrok za pedofiliske zločine. Slovenski škofje bi zato morali duhovnike bolj zaščititi, predvsem tako, da bi brezkompromisno začeli boj proti homoseksualnemu lobiju. (Danev v Faktorju ob 19.15.) Šoltes je kot politik zelo priljuden in všečen. Daje vtis zmernega in razumnega politika. To je za Slovenijo dobro. Hkrati pa to pomeni tudi, da gre bolj za politika ki go

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF). Tovariš Tit Turnšek, Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani. Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slov