Preskoči na glavno vsebino

Pol plače za avtomobil

Spletni kalkulator je veliko ljudi že prepričal, da so svoje jeklene konjičke prodali
V Sloveniji imamo več osebnih avtomobilov kot zaposlenih ljudi. Število osebnih avtomobilov, ki vozijo po slovenskih cestah, je že pred leti preseglo milijon. Ali to pomeni, da so avtomobili vsako leto cenejši? Nikakor ne. Slovenec za svoj avtomobil namreč nameni kar polovico svoje plače.
Ena od izredno priljubljenih slovenskih spletnih strani je v zadnjih mesecih postala stran s kalkulatorjem za stroške, ki jih ima lastnik osebnega avtomobila s svojim jeklenim konjičkom.
Spletni šok
Čeprav je na prvi pogled računanje stroškov podobno igranju s številkami, pa so obiskovalci strani www.focus.si/avto.html ob pogledu na seštevek stroškov velikokrat šokirani.
Seštevek stroškov, ki jih zahteva tudi manjši, poceni in gorivno varčni avtomobil, je izjemno visok. In čeprav se strošek najmanj tri tisočake letno za avtomobil na prvi pogled ne zdi pretiran, pa je podatek, koliko dni moraš tedensko delati samo za svoj avtomobili, običajno šokanten. Težko bi namreč našli slovenskega lastnika vozila, ki za avtomobil dela manj kot dva dneva v tednu. Običajen Slovenec tako v tednu začne služiti denar zase šele od srede naprej. V ponedeljek in torek pa dela samo za avto.
Slovenec z minimalno plačo tudi za starejši avtomobil, ki ga kupi za pet tisočakov in ki ima porabo pet litrov na 100 kilometrov, dela več kot štiri mesece letno. A poglejmo povprečje. Za avtomobil cenejšega cenovnega razreda, ki velja okoli 10.000 evrov in ga uporabljamo pet let, bomo na leto odšteli vsaj 3000 evrov. Pri tem smo računali najnižja zavarovanja in takse, minimalno število prevoženih kilometrov, nizko porabo goriva (pet litrov na 100 prevoženih kilometorv), majhne stroške parkiranja in minimalne stroške servisiranja. Ob tem smo predpostavljali, da se nam avtomobil v tem času ne pokvari in da z njim nimamo nobene prometne nesreče.
Voditeljica projekta avtokalkulator na Focusu Katarina Otrin, ki je sicer doma z Ajševice na Goriškem, pravi: “Minimalna plača v Sloveniji je manj kot 600 evrov. To pomeni, da posameznik na letni ravni dela 5 mesecev za svoj avtomobil ali 3 dni na teden. Ali nam avto res pomeni toliko, da mu posvečamo tolikšen delež svojega zaslužka in časa?”
A vendar minimalna slovenska plača ni tudi povprečna. Veliko ljudi zasluži dvakrat toliko. Otrinova z nasmeškom v mehki goriški primorščini odgovori: “Predpostavimo, da prejemate dvakratno povprečno plačo. Ali želite delati ves ponedeljek in še pol torka samo za avto? Pomislite, koliko drugih stvari bi si lahko privoščili za ta denar! Raje bi peljali otroke na izlet z avtobusom. Ali pa bi si privoščili dobro večerjo v dvoje. Ali morda jezikovni tečaj ...”
Odvisnost od pločevine
Okoljski aktivisti imajo malo morje idej, kako se rešiti iz začaranega kroga “avtoodvisnosti”. Poleg uporabe javnega prevoza, kjer je to možno, je vse bolj privlačna ideja “delitve avtomobila” ali v angleščini “car sharinga”. Lahko si več ljudi skupaj kupi en avtomobil, predlagajo. Pa čeprav slovenska pregovorna ljubezen do lastnega avtomobila ob taki ideji postane noro ljubosumna.
A vendar so prav v tej smeri razmišljali ponekod že pred desetletji. V Los Angelesu, denimo, imajo na avtocestni vpadnici levo od prehitevalnega pasu še enega, ki je namenjen le vozilom, v katerih sta najmanj po dva potnika. Ta ideja se imenuje “car pool” ali po naše “skupina za skupno vožnjo”. Zelo razširjena postaja tudi v Sloveniji. Z uporabo svetovnega spleta je to, o čemer smo pred leti samo sanjali, postalo resnica. Poglejmo na primeru. Iz Kopra v Ljubljano vozita dopoldne samo še dva avtobusa. Vožnja traja debeli dve uri, cena pa je enajst evrov. V okoljevarstvenem društvu Focus opozarjajo, da ljudje vožnjo z avtomobilom smatramo kot temeljno človekovo pravico. A hkrati pozabljamo, da je takšna slika varljiva, če se obnašamo odgovorno do gospodarskih, socialnih in naravnih omejitev. Pomisliti bi morali tudi na prihodnje generacije, menijo okoljevarstveniki. “V tej luči je naše potovanje iz Ljubljane v Portorož na kavo videti otročje, neodgovorno in celo objestno, predvsem pa ni pravično do naših zanamcev,“ pove Otrinova.
Seveda okoljski aktivisti ne zahtevajo, da bi se povsem odpovedali uporabi avtomobila. A vendar bi po besedah Otrinove bilo nujno “predvsem zmanjšati obseg nepotrebnih kratkih voženj, ki jih lahko povsem udobno opravimo peš, s kolesom ali z avtobusom”. Le teh je namreč več kot pol. “Ko boste omejili število takšnih voženj, boste naredili prvi, najpomembnejši korak k trajnostni mobilnosti,“ predlaga Katarina Otrim.
Do Ljubljane za pet evrov
In alternativa? Vlak nikakor, saj je še veliko počasnejši. In glede na vladne načrte tudi ne kaže, da se bo hitro kaj spremenilo. Pravo alternativo ponujajo na spletni strani www.prevozi.org. Gre za Primorce, ki se dnevno vozijo v prestolnico, hkrati pa ponujajo, da s seboj zapeljejo še koga. Za vožnjo je treba odšteti pičlega petaka (nekateri računajo tudi manj), vožnja pa traja samo kako uro.
Na dan, ko je nastajal članek, smo na internetu preverili in v dopoldnevu našteli kar devet ponudb za prevoz iz Kopra v Ljubljano. Je temu treba sploh še kaj dodati? 
okvir
Odmev prek meja
Okoljski nevladni organizaciji Focus je z objavo spletnega kalkulatorja uspel veliki met. O tem ne priča le odlična obiskanost te spletne strani, ampak tudi reakcije ljudi. Nekaj ljudi jim je že telefoniralo, da so svoje avtomobile zaradi avtokalkulatorja preprosto - prodali. Od lanskega avgusta je kalkulator uporabilo že kakih 4000 ljudi, so nam povedali v društvu. O projektu pa niso pisali le slovenski mediji, ampak tudi tisti na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.
Društvo za sonaraven razvoj Focus si je za kalkulator stroškov avtomobila prislužilo tudi nominacijo za sončno osebnost leta. V nominaciji so avtomobil poimenovali “veliki zajedalec malega družinskega proračuna”.
okvir
Nasvet
“Carpoolinga” ali oblikovanja skupine za skupno vožnjo po Sloveniji ne ponuja samo spletna stran www.prevozi.org. Spletni brskalniki najdejo kar precej podobnih strani, če vanje vnesemo pojem “car+pool+Slovenija”. Čeprav tuji ponudniki Slovenije v veliki večini nimajo dobro pokrite, pa je to odlična in poceni priložnost za potovanja po Evropi.
objavljeno v Primorskih novicah 2. aprila 2011

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…