Objavljam neobjavljeno

Oddaja VVFaktor, ki smo jo na TV3 posneli že v sredo, bo danes vendarle na sporedu, a zaradi tehničnih težav prvi del ne bo predvajan. Nisem strokovnjak, zato se težko spuščam v podrobnosti.

Vem pa, da je bila ravno tema o Thompsonu najbolj na udaru. Že v sredo so moji sosedje sredi oddaje prišli preverjat, kaj je narobe. Zakaj me ni in zakaj ni na programu napovedane teme. Potem sem ugotovil, da so s TV3 sporočili, da bo oddaja zaradi tehničnih težav na sporedu v četrtek.

Oddaja brez najbolj zanimivega dela

Pa se je zgodba v četrtek ponovila. Sosedom si ne upam več napovedati ničesar. Če rečem, da oddaja bo, a brez Thomspona, se mi bodo v brk smejali. In niče ne bo verjel, da je šlo za tehničnega škrata.

Vodstvo TV3 trdi, da ne gre za nobeno zaroto. Isto trdijo tudi za pretekle oddaje, kjer so deli mojih nastopov bili odrezani. Verjamem jim, ker so na spletu objavili celotne posnetke. Mnogi gledalci pa tega ne verjamejo, posebej, ko povežejo še velikokrat nenavadno vodenje oddaje s strani Vladimirja Voduška. On tudi zagotavlja, da ga moje mnenje, ki je velikokrat ostro, ne moti. 

V delu oddaje VVFaktor, ki ga očitno ne bomo nikoli videli, sem poudaril nekaj stvari, ki jih sicer noben slovenski dominantni medij ne bi hotel objaviti. 

Klevetanje brez dokazov

Glede Thompsona in njegovega domnevnega nacionalizma in neonacizma, za kar je doslej edini dokaz le tu in tam kaka fotografija obiskovalca koncerta ozaljšanega s kakim ustaškim simbolom, sem ponovno pozval, naj njegovi nasprotniki najprej dokažejo, da ne klevetajo. 

In da bi tudi v primeru, če bi kdo po tolikih letih uspel najti kak posnetek ali fotografijo, ki bi dokazovala Thomsonovo naklonjenost neonacizmu, bil pri teh stvareh previden. Tudi Svetlana Makarovič je namreč izjavila, da je kristjane »treba sovražiti«. Torej tudi mene in moje otroke. A vendar to še ne pomeni, da bom jaz svojim otrokom prepovedal brati Pekarno Mišmaš. Če prepovemo Thompsonove domoljubne pesmi, zato ker NAJ BI ŠIRIL sovraštvo, moramo prepovedati tudi vse knjige Svetlane Makarovič, ki ŠIRI sovraštvo.
Ugrabljeni mediji
Slovenski mediji in novinarji so pred tremi leti javnost prepričali, da je na volitvah množično glasovala za stranko Mira Cerarja. Nič čudnega, če taisti mediji, natančneje novinarski levičarski aktivisti v teh medijih, uspejo pristisniti na državni vrh, da se opredeli proti glasbi nekega hrvaškega popevkarja. Mediji so pritisnili na politike, le-ta pa na policijo, da je prepovedala koncert. To pove vse o slovenskih medijih, ugrabljenih s strani t.i. novinarjih, v resnici pa levičarskih aktivistov.

To se posebej dobro vidi na državni RTV Slovenija, kjer novinarji šikanirajo in brezsramno omejujejo novinarsko svobodo svojemu kolegu. Igor Pirkovič je namreč posnel intervju s Thompsonom in ga natančno izprašal o vseh stvareh, ki mu jih slovenski novinarji očitajo. Isti novinarji, ki v goste na državno RTV še danes vabijo tudi vodilne ljudi iz nekdanjega režima, so takoj skočili v zrak in začeli proti njemu tako gonjo, kot bi se je ne sramovali niti novinarji pred letom 1990. Najprej diskvalifikacija, potem likvidacija, je nekdo nekoč rekel.

Novinarji so močnejši od politikov

Prepoved koncerta nam pove tudi, da novinarji narekujejo politiki, kaj mora storiti. Da so velikokrat močnejši od same politike. Da se kot t.i. četrta veja oblasti vmešavajo v druge veje oblasti, ki morajo delati po njihovem nareku. Še več, zaradi njih se vlada meša v delo policije, ki je očitno koncert kljub drugačnim napovedim prepovedala šele tik pred zdajci. Ker se boji 28 ljudi, ki bi v Maribor prišli iz tujine. V taki državi, kjer imamo policijo, ki jo lahko ustrahuje nakup 28 vstopnic iz tujine, se moramo vprašati, ali je država sploh še varna. Po eni strani je policija pred nekaj meseci čez mejo spustila več kot četrt milijona ljudi brez dokumentov, po drugi se boji prihoda 28 evropskih državljanov z dokumenti. Slovenija potemtakem ni več varna država.

Policijska država

Živimo v policijski državi, kjer, absurdno, policija javno kaže strah.

Vladajoča politika je dala tudi veliko zaušnico Hrvatom, ki živijo v Sloveniji. Hrvaška manjšina je največja, od države pa ne dobi praktično ničesar. Razen žalitev, ki se skrivajo v podtonih medijskega pogroma zoper Thompsona in prepovedi njegovega koncerta. Na drugi strani pa isti dan brez vsakega problema v Sloveniji koncertira odkrit oboževalec četništva, ki to dokazuje s fotografiranjem s četniško kokardo na glavi. Da bo ironija še večja, je taisti samozvani četniški vojvoda za Slovence ob odcepitvi rekel, da smo dunajski kočijaži.
Strah me je
Stvari niso preproste, ker j ev ozdaju kulturni boj, ki se lahko ponovno razplamti v bratomorno pobijanje. O tem sem psial tudi v kolumni, ki je takoj postala najbolj bran članek na portalu Domovina.je: KLIK

Ko pomislimo, da je že več slovenskih premierjev in ministrov javno izrazilo občudovanje prireditvam, ko oboroženi uniformiranci prepevajo pesmi iz časov največjega poboja v slovenski zgodovini z besedilom »hej mašinca, zagodi nam povsodi«, nas je lahko upravičeno strah. Slovence, Hrvate in vse običajne državljane.

državljan Tino Mamić