Preskoči na glavno vsebino

Zorko Simčič: proti asimilaciji priseljencev

V vseh treh Slovenijah, matični, zamejski in izseljenski, nekateri živijo ZA slovenstvo, drugi pa OD slovenstva, ugotavlja pisatelj, dramatik, filozof in publicist Zorko Simčič. 
Kot Primorec, Mariborčan, Ljubljančan in argentinski Slovenec natančno in z ljubeznijo (ali optimizmom) analizira stanje v slovenski družbi.
V svoji knjigi Ob žerjavici in ognju je orisal svoj pogled na življenje. Njegovo je bilo zelo dolgo, burno in zanimivo. Običajno knjige, kjer so na enem mestu zbrani članki in intervjuji, niso zelo zanimive. Tudi sam sem pred nakupom imel tak pomislek in sem se za branje odločil samo zaradi osebnosti avtorja. Ne le, da mi že po nekaj minutah branja ni bilo žal 15 porabljenih evrov – knjiga me je osebnostno poživila in mi pomembno dopolnila pogled na svet. Knjiga Ob žerjavici in ognju človeka zagreje in prežari.

Asimilacija je slaba tudi za večinski narod

Eden od petstotih izseljencev, ki so se po osamosvojitvi vrnili preko morja, niza zanimive argumente o slovenstvu, slovenskem jeziku in nacionalni državi. Z veliko primeri pojasnjuje, zakaj je asimilacija vsake narodne manjšine slaba tako za osebnost asimiliranca in njegove družine, kot tudi za večinski narod.

Večinski narodi so se zato v zadnjih letih začeli drugače obnašati do priseljencev. Simčič opiše sprehod z nacionalistično usmerjenim argentinskim častnikom, ko je bil s svojo triletnico govoril slovensko in se je oficirju zato opravičil. Ta pa mu je odvrnil: »Če vi, potem ko skozi stoletja pripadate svojemu narodu in jeziku, tega ne spoštujete, kako naj mi pričakujemo, da ne bo to dekletce po dvajsetih letih življenja tu zatajilo - nas«. Če dekle pri treh letih pozabi na svojo materinščino, bo pri 30 lahko izdala svojo domovino.

Dokazov je veliko

Ameriški talilni lonec ne deluje več, ker se je izkazal za slabega. Med argumenti za spreminjanje politike ZDA do priseljencev v spodbujanje ohranjanja nacionalnih korenin, navaja vojno v Vietnamu. Gre za prvo vojno v ameriški zgodovini, ki so jo ZDA izgubile, med razlogi pa je tudi to, da so med rekruti bili številni asimilirani priseljenci.
Iz asimilirancev pa ne nastajajo samo ljudi brez vrednot, ampak tudi šovinisti, ki postanejo agresivni do svojih lastnih sorodnikov. Prav med renegati najdemo številne nacionaliste in vojne zločince – Karadžića, Hitlerja in Napoleona. Že pred stoletji so Srbi spoznali, da je poturica »gori od Turka«, se skozi zgodovino sprehaja Simčič. Asimiliranci namreč jemljejo najslabše lastnosti iz obeh narodov, trdi pisatelj, ki ga stroka postavlja na piedestal vsega izseljenskega literarnega ustvarjanja.

Slovenstvo se ohranja - s krščanstvom

Slovenstvo je tesno povezano s krščanstvom. Posebej v izseljenstvu slovenstvo brez krščanstva »traja kvečjemu eno generacijo, največ dve«. Krščanstvo namreč ohranja naravne in nadnaravne vrednote v svetu, kjer so »vse vrednote – ne le narodnost in krščanstvo – zavračane in zavržene«. Mladim se danes kot vrednoti prikazujeta samo uživanje in denar, je Simčič ponovil misel, ki jo je povedal že leta 1976.


recenzija v reviji Bonbon (prilogi Večera in Primorskih novic), 26. marca 2007,  knjiga je izšla pri Družini (15 evrov, 268 str.)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom danes ob 19.15. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede arbitraže pogovarjati z Zagrebom, ne pa s slovenskimi mediji. Cerar je politično mrtev, kar vedo tudi v Zagrebu - zato v tem trenutku obstaja možnost sklenitve dogovora med državama. Sicer pa bi Slovenija morala vzpostaviti tesno zavezništvo s Hrvaško in se Bruslju ponuditi kot poznavalca Balkana.
(VV Faktor DANES ob 19.15)
Ne delam si utvar: proslava partizanskega poraza v Dražgošah je pokazala, da bi slovenca levica v primeru ponovne okupacije takoj spet dvignila orožje zoper Slovence.
(VV Faktor 72, O sovražnem govoru na proslavi v Dražgošah, KLIK)
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je t…

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…