Preskoči na glavno vsebino

S. Pavla Bajec (1921-2017)

Danes je umrla sestra Pavla Bajec.
Redovnica in umetnica je bila krščena kot Darinka-Vida Bajec. Narodno zavedna družina je emigrirala v Jugoslavijo, da ne bi bilo treba otrok zaradi nadarjenosti poslati v šole v notranjost Italije. Vstopila je v red Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru (1934), kjer je končala učiteljišče. Študirala je slikarstvo, violino in klavir.
Po vojni so ji oblasti prepovedovale poučevati. V Skrilje se je vrnila k bolni materi, kjer se je ukvarjala z otroki in jih učila modeliranja. Izdelali so jaslice za cerkev v Dobravljah. Restavrirala je križev pot v Skriljah, slikala tihožitja, otroške portrete, delala kopije mojstrov: Murilla, Raffaella, Leonarda da Vincija. Izdelala je božji grob za Kamno Gorico in Kranjsko Goro, delala načrte za mašne plašče, risala božične in velikonočne vizitke.
Bila je gostja v zelo odmevni oddaji na nacionalni televiziji Pričevalci (2016) Jožeta Možine, ki je tudi na svetovnem spletu dosegla visoko gledanost. Oddaja je tudi na spletu: KLIK

V njeni redovni skupnosti je sestra Urša Marinčič na spletu zapisala:
"V sobotnem dopoldnevu, 16. decembra 2017, se je ob molitvi sester na Brezjah večno življenje pri Bogu začelo za s. Pavlo Bajec. Stara je bila 96 let, redovnica 74 let.
Rodila se je 23. maja 1921 v Skriljah na Vipavskem v župniji Kamnje. V družini je bilo osem otrok. Tri njene brate je vzela vojna. Mama je želela, da bi bil kateri od otrok posebej posvečen Bogu. Šolski sestri sta postali s. Pavla in tri leta mlajša s. Darinka.
Trinajstletna Darinka Vida je leta 1934 prišla za kandidatinjo k šolskim sestram v Mariboru. 14. avgusta 1943 je po maturi na učiteljišču uršulink v Ljubljani vstopila v noviciat v Marijanišču in čez eno leto naredila začasne zaobljube, leta 1954 pa večne. Dve leti je poučevala v Marijanišču 2. razred. Ko je povojna oblast sestre razgnala, je prišla v Repnje, kjer je delala na polju. Leta 1949 je začela študij glasbe v Ljubljani (violino in klavir) in nato poldrugo leto poučevala na glasbeni šoli v Šentvidu nad Ljubljano. Ker na ukaz nekega »odgovornega« ni prinesla potrdila, da ni več redovnica, je morala šolo zapustiti. Posvetila se je likovni umetnosti: od 1959 do 1963 je študirala slikarstvo v Zagrebu, kjer je prejela bogato slikarsko znanje. Potem je ustvarjala v redovni hiši v Radovljici, pripravljala je načrte za vezilniške potrebe, po naročilu slikala portrete, restavrirala slike in kipe, izdelovala kopije slik starih mojstrov, znana so njena tihožitja. Od leta 1975 je stregla bolni mami. Po njeni smrti sta se obe s s. Darinko preselili v izpraznjen rodni dom in dobili dovoljenje, da sta smeli zaradi umetniškega ustvarjanja živeti zunaj redovne skupnosti. Poleg umetniškega ustvarjanja je s. Pavla v svoji domači župniji poučevala verouk, učila mlade igranja na violino in blok flavto, imela ustvarjalne delavnice, z otroki izdelovala jaslice, pri Ognjišču so izšle njene božične in velikonočne voščilnice.
Lani v začetku oktobra se je preselila v redovno skupnost na Brezjah in bila do zadnjega ustvarjalna – še na bolniški postelji je iz gline oblikovala kipce Marije in angelčkov. Odlikovala jo je globoka pobožnost, delavnost, plemenita pozornost, hudomušnost. Njeno vodilo je bilo: Izpolnjevati Božjo voljo. Večkrat je poudarjala, da je prava umetnost odsev Božje lepote.
Naj sedaj v vsej polnosti uživa lepoto nebes!
Pogreb pokojne s. Pavle bo v ponedeljek, 18. decembra 2017, ob 14. uri na Brezjah."

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi.

Zgodovinsko dejstvo je: prvi Slovenec je vzel puško od okupatorja šele po tistem, ko so partizani v atentatih pobili več kot 1000 (tisoč) slovenskih civilistov. Partizani so med vojno pobili 24.568 Slovencev, domobranci pa 3617. Med vojno je padlo manj kot 6000 okupatorjev.
(Faktor 214, "Premalo smo jih pobili", soočenje z Romanom Vodebom KLIK)
Svoboda govora je okrnjena. Globoka država uprizarja cenzuro.
(Faktor 209 KLIK)
Zgodba o Bandelliju se ne zaključuje, ampak je to le konec ene epizode. Zabava, bandarija po primorsko, se nadaljuje. Bandljarija. Oprostite, Bandelliaria. Sicer pa Bandelli sploh ni Primorec. Primorci smo ponosni nase. Noben Primorec si ne bi prostovoljno poitalijančil priimka, saj do Italijanov ne gojimo manjvrednostne…

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF).
Tovariš Tit Turnšek,

Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani.

Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slovenska…