Štajersko stoletje

Nič nimam s Štajersko, niti kakih zelo oddaljenih korenin. Imam le ljubezen do soproge, Ljubljančanke s štajerskimi koreninami. Imam pa tudi ogromno simpatije do Štajercev, saj mi je bila vedno všeč njih odločnost, povezana s kleno ljubeznijo do domovine.

Staro zavezništvo

Maribor je zmogel postaviti spomenik
knezu Koclju. V Ljubljani so imeli
težave celo s spomenikom Maistru.

Primorci, ki nas je le še četrt milijona, imamo v Štajercih zaveznika. Ne le zaradi odprtosti, veselega značaja in domoljubja. Štajerci so naše emigrante, ki so bežali pred fašizmom, odprtih rok sprejemali medse. Tudi prednike velikega pisatelja in akademika Zorka Simčiča. In pa, seveda, prednike novinarja Bojana Požarja. A Primorci tudi danes vidimo v Štajercih, ki jih je trikrat več kot nas, zaveznika v boju proti ljubljanskemu centralizmu. Zato sem bil v nedeljo žalosten, ko je nogometna lovorika šla v Ljubljano.

Odločilna tekma

Naslednjo nedeljo bo še ena, odločilna tekma. A ta ne bo odločala, kdo bo eno leto v svoji vitrini gledal pozlačeni pokal. Ta tekma bo odločala, kdo bo štiri leta vodil celotno državo. Na volitvah bomo odločali, ali bodo spet zmagale samo stranke s sedežem v Ljubljani.

Prepričan sem, da si bo Maribor že prihodnje leto vrnil naslov nacionalnega nogometnega šampiona. V politiki pa bo popravni izpit šele čez štiri leta. Če zmagajo Šarec, SD in Desus, pa bomo čez štiri leta imeli povsem drugačno tekmo. V nasproti ekipi bo namreč veliko novih okrepitev. Prišli bodo mladi Arabci, saj bo treba zapolniti izpraznjeni prostor 10.000 Štajercev, ki bodo s trebuhom za kruhom šli začasno ali za stalno v tujino. Še ena leva vlada bo v naslednjih štirih letih iz države pregnala 20.000 mladih izobražencev. V tem času pa nas bodo v gospodarskem razvoju prehiteli še Madžari, Slovaki, Poljaki in Estonci.
To ni predvolilna kampanja, to so povsem preproste številke, to je matematika.

Lublana je bulana

V Ljubljani teh problemov ne vidijo. Ta pojav poznamo. Že prva ljubljanska vlada leta 1918 generalu Maistru ni dovolila, da bi zavzel Koroško. Vemo tudi, da je za zavzetje  Maribora general Maister naredil veliko mimo volje Ljubljane.
Želim si, da bi Maribor ponovno nekaj naredil mimo volje Ljubljane. Želim si, da bi Štajerci podprli edino stranko, ki v novem parlamentu ne bo imela sedeža v Ljubljani. In ponovno pokazali, da ljubljanska perspektiva ni edina.
Na ta način bi se tudi maščevali mačehovski politiki Ljubljane do vseh krajev tostran ljubljanske obvoznice. Razumljivo je, da ljudje zato ostajajo doma in sploh ne gredo na volitve. To je očiten znak protesta. Nič čudnega, da se je celo v Ljubljani ustalila fraza Lublana je bulana. Napisano v ljubljanščini, kakopak. Zato, ker je je ljubljanščina celo na državni RTVS začela izpodrinjati slovenščino. Druga narečja namreč v očeh elite niso "urbana". Niso "cool". Niso "ahinsplah", saj so provincialna. Zato tudi na ljubljanskem gradu plapola ljubljanska zastava, ne pa nacionalna. Ker mnogim Lublana pomeni več kot domovina.

Pokažimo zobe

Sam pa sem prepričan, da je močnejšemu nasprotniku bolje pokazati zobe kot pa se mu samo tiho umakniti. Zato se proti ljubljanskemu centralizmu že desetletja borim z besedo. V nedeljo se mu bom zoperstavil tudi s političnim bojem. Zmaga v tej tekmi pa je pomembnejša celo od zmage v nogometnem prvenstvu.
Štajerci ste nam, Slovencem, pred točno sto leti enkrat že rešili kožo. Prosim, pomagajte nam še enkrat in obkrožite Listo novinarja Bojana Požarja. Hvaležni smo Vam, da smo prav zaradi Vas kot narod preživeli zadnje stoletje. Brez Štajerske bi namreč Slovenije danes ne bilo več na zemljevidu.
Stoletje po prelomnih dogodkih na Štajerskem se nadejam, da bodo slovenski voz iz blata ponovno porinili Štajerci. To bi bilo štajersko stoletje.