Preskoči na glavno vsebino

Štajersko stoletje


Nič nimam s Štajersko, niti kakih zelo oddaljenih korenin. Imam le ljubezen do soproge, Ljubljančanke s štajerskimi koreninami. Imam pa tudi ogromno simpatije do Štajercev, saj mi je bila vedno všeč njih odločnost, povezana s kleno ljubeznijo do domovine.

Staro zavezništvo

Maribor je zmogel postaviti spomenik
knezu Koclju. V Ljubljani so imeli
težave celo s spomenikom Maistru.
Primorci, ki nas je le še četrt milijona, imamo v Štajercih zaveznika. Ne le zaradi odprtosti, veselega značaja in domoljubja. Štajerci so naše emigrante, ki so bežali pred fašizmom, odprtih rok sprejemali medse. Tudi prednike velikega pisatelja in akademika Zorka Simčiča. In pa, seveda, prednike novinarja Bojana Požarja. A Primorci tudi danes vidimo v Štajercih, ki jih je trikrat več kot nas, zaveznika v boju proti ljubljanskemu centralizmu. Zato sem bil v nedeljo žalosten, ko je nogometna lovorika šla v Ljubljano.

Odločilna tekma

Naslednjo nedeljo bo še ena, odločilna tekma. A ta ne bo odločala, kdo bo eno leto v svoji vitrini gledal pozlačeni pokal. Ta tekma bo odločala, kdo bo štiri leta vodil celotno državo. Na volitvah bomo odločali, ali bodo spet zmagale samo stranke s sedežem v Ljubljani.
Prepričan sem, da si bo Maribor že prihodnje leto vrnil naslov nacionalnega nogometnega šampiona. V politiki pa bo popravni izpit šele čez štiri leta. Če zmagajo Šarec, SD in Desus, pa bomo čez štiri leta imeli povsem drugačno tekmo. V nasproti ekipi bo namreč veliko novih okrepitev. Prišli bodo mladi Arabci, saj bo treba zapolniti izpraznjeni prostor 10.000 Štajercev, ki bodo s trebuhom za kruhom šli začasno ali za stalno v tujino. Še ena leva vlada bo v naslednjih štirih letih iz države pregnala 20.000 mladih izobražencev. V tem času pa nas bodo v gospodarskem razvoju prehiteli še Madžari, Slovaki, Poljaki in Estonci.
To ni predvolilna kampanja, to so povsem preproste številke, to je matematika.

Lublana je bulana

V Ljubljani teh problemov ne vidijo. Ta pojav poznamo. Že prva ljubljanska vlada leta 1918 generalu Maistru ni dovolila, da bi zavzel Koroško. Vemo tudi, da je za zavzetje  Maribora general Maister naredil veliko mimo volje Ljubljane.
Želim si, da bi Maribor ponovno nekaj naredil mimo volje Ljubljane. Želim si, da bi Štajerci podprli edino stranko, ki v novem parlamentu ne bo imela sedeža v Ljubljani. In ponovno pokazali, da ljubljanska perspektiva ni edina.
Na ta način bi se tudi maščevali mačehovski politiki Ljubljane do vseh krajev tostran ljubljanske obvoznice. Razumljivo je, da ljudje zato ostajajo doma in sploh ne gredo na volitve. To je očiten znak protesta. Nič čudnega, da se je celo v Ljubljani ustalila fraza Lublana je bulana. Napisano v ljubljanščini, kakopak. Zato, ker je je ljubljanščina celo na državni RTVS začela izpodrinjati slovenščino. Druga narečja namreč v očeh elite niso "urbana". Niso "cool". Niso "ahinsplah", saj so provincialna. Zato tudi na ljubljanskem gradu plapola ljubljanska zastava, ne pa nacionalna. Ker mnogim Lublana pomeni več kot domovina.

Pokažimo zobe

Sam pa sem prepričan, da je močnejšemu nasprotniku bolje pokazati zobe kot pa se mu samo tiho umakniti. Zato se proti ljubljanskemu centralizmu že desetletja borim z besedo. V nedeljo se mu bom zoperstavil tudi s političnim bojem. Zmaga v tej tekmi pa je pomembnejša celo od zmage v nogometnem prvenstvu.
Štajerci ste nam, Slovencem, pred točno sto leti enkrat že rešili kožo. Prosim, pomagajte nam še enkrat in obkrožite Listo novinarja Bojana Požarja. Hvaležni smo Vam, da smo prav zaradi Vas kot narod preživeli zadnje stoletje. Brez Štajerske bi namreč Slovenije danes ne bilo več na zemljevidu.
Stoletje po prelomnih dogodkih na Štajerskem se nadejam, da bodo slovenski voz iz blata ponovno porinili Štajerci. To bi bilo štajersko stoletje.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi.

Svoboda govora je okrnjena. Globoka država uprizarja cenzuro.
(Faktor 209 KLIK)
Zgodba o Bandelliju se ne zaključuje, ampak je to le konec ene epizode. Zabava, bandarija po primorsko, se nadaljuje. Bandljarija. Oprostite, Bandelliaria. Sicer pa Bandelli sploh ni Primorec. Primorci smo ponosni nase. Noben Primorec si ne bi prostovoljno poitalijančil priimka, saj do Italijanov ne gojimo manjvrednostnega kompleksa, ampak večvrednostnega.
(Faktor 200, o padcu Bandellija, KLIK)
Fenomen Janković, ki je možen samo v Sloveniji, oz. v Ljubljani, je posmeh demokraciji, feminizmu, zdravi pameti in slovenstvu. Leta 1991 smo pretrgali povezave z državo, polno "nadmudrivanja", zdaj pa imamo namesto tega v glavnem mestu večnega župana, ki je karikatura b…

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF).
Tovariš Tit Turnšek,

Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani.

Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slovenska…