Preskoči na glavno vsebino

Srčni ljudje

V stikih z argentinskimi Slovenci zaslutimo duh družbe, ki je iz dežele po Triglavom že pred desetletji praktično izumrla.
Pri tem ne mislim toliko na pluralnost in vrednote demokracije, ki jih podalpski Slovenci skušamo ponotranjiti šele zadnji dve desetletji. Bolj bode v oči srčna kultura. Ali stopnja civiliziranosti, če to izrečemo malce hudobno. Kdor temu ne verjame, naj si postavi naslednja vprašanja. Koliko prebivalcev naše države prebere letno več kot tri knjige? Koliko je med prebranimi knjigami klasičnega leposlovja in koliko sodobnih besedil sumljive kakovosti? Koliko Prešernovih pesmi zna na pamet povprečen Slovenec? Koliko ljudi bi znalo o slovenski zgodovini izpred leta 1941 povedati več kot deset stavkov? Koliko moških v državi ima »zakmašno« obleko? Koliko moških si zna zavezati kravato? Koliko ljudi v državi zna napisati prošnjo za službo z manj kot petimi slovničnimi napakami? Koliko ljudi vstane starcu na avtobusu? Koliko moških dami odpre vrata? Koliko ljudi v državi zdrži en teden brez kletvic in vulgarizmov? Koliko ljudi še spoštuje nedelje kot praznike brez dela?
Prekomorskih rojakov ne želim idealizirati. Ne znajo vsi recitirati Prešerna. Tudi preklinjanja niso imuni. A vendar gre za izjeme in ne za pravilo. Predvsem pa bomo med slovenskimi intelektualci ob Srebrni reki z lučjo pri belem dnevu iskali človeka, ki ne bere knjig ali ki ne zna himne na pamet. Kako pa je s preklinjanjem in poezijo med slovenskimi strankarskimi veljaki?
V ta slovenski svet je leta 2000 vstopil pokojni dr. Andrej Bajuk. Takratni parlamentarec Jelko Kacin mu je v kamero rekel, da naj za govornico ne bere. Da mu ne bo nihče zameril, če bo govoril prosto, pa čeprav bo naredil kakšno napako. Gledalec si je takoj ustvaril vtis, da gre za izseljenca, ki ne zna dobro slovensko. Bajuk pa je v življenju gotovo prebral desetkrat več knjig kot Kacin. Bajuk je znal na pamet več slovenske poezije kot pol državnega zbora skupaj. A nič zato, dobro merjena blatna kepa je dosegla svoj cilj.
Politična levica je Bajuka oblatila in zavrgla, še preden se je ta preselil na svoj novi dom v Ljubljani. To je mogoče še nekako logično in zaradi nizkotnosti večine levičarskih ustvarjalcev javnega mnenja pričakovano. Povsem nelogično pa je, da so mu hrbet začeli obračati somišljeniki. Tudi tisti, ki so ga vabili v Ljubljano. Zato se je postavil na lastne noge in ustanovil stranko, ki z levičarskimi manirami ni hotela imeti nič skupnega. A tudi to ni bilo dobro sprejeto ne med politiki ne med ljudmi. Slednjič je postal grešni kozel še v svoji lastni stranki. Po porazu na volitvah se je povsem umaknil.
Nanj smo hitro vsi pozabili. Novinarji se na Bajuka, na očeta slovenskega evra, niso več obračali, pa čeprav se je gospodarska kriza vse bolj poglabljala. »Ponovno odkrili« so ga šele, ko je umrl za srčno kapjo. Včasih bi temu rekli, da mu je počilo srce.
Srčni ljudje v Sloveniji težko preživijo. Zato se srčni ljudje v vzhodnih Alpah preprosto niti ne rojevajo več.
Tino Mamić
kolumna, objavljena v tedniku Demokracija, 24. avgusta 2011

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v tednu po 26. novembru. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če je bil kak novinar na volilno nedeljo po prvi izjavi Marjana Šarca ob 19.05 presenečen, da bo ustanavljal parlametnarno stranko, je bil bodisi neinteligenten bodisi se je delal neumnega.
(VV Faktor 39, O rezultatih volitev za novega predsednika RS, KLIK in KLIK; O tej temi govori tudi moja kolumna: KLIK)
Problem Andreja Šiška je bil, ker slovenski novinarji, ko slišijo za domoljubje ali nacionalizem, ne vedo, kako bi se obnašali. Domoljubje je tabu tema za slvoenske medije. Tudi sicer slovenska levica ne ve, kaj bi z državo Slovenijo, saj ji je neodvisnost padla z neba.  (VV Faktor 35, O kandidaturi Andreja Šiška KLIK in KLIK)
V nobeni normalni državi ne bi prišlo do resne možnosti, da bi 39-letnik brez…

Odšel je Peter Bajc

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven.
Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati.
Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal:
Na svidenje nad zvezdami.
Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje.
Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino.
Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri.

Tino in čavenski prijatelji