Preskoči na glavno vsebino

Film o slovenskemu uporniku z Madagaskarja

Novi dokumentarni film režiserja Jožeta Možine o misijonarju Pedru Opeki, ki bo na sporedu nacionalne televizije na božični večer, je bil v ponedeljek premierno prikazan v ljubljanskem Kinodvoru. V množici znanih obrazov je bil tudi Pedro Opeka, neutrudni borec za človekove pravice ljudi s smetišča malgaške prestolnice.
Zanimiv film so gledalci pozdravili s stoječimi ovacijami in ploskanjem, ki se je prekinilo šele po hudomušni grožnji Pedra Opeke, da bo ušel. Med predvajanjem v prepolni dvorani, kjer so nekateri obiskovalci celo stali, se je prenekateremu utrnila tudi kaka solza ganjenosti ob presrečnih očeh sitih otrok, stiskajočih se ob pokončnega patra s košato belo brado. Boj patra Opeke z birokrati, kapitalisti in politiki, da omogoči otrokom s smetišča vsak dan krožnik riža, se je začel leta 1989. V dokumentarcu primorskega režiserja Možine se Opeka večkrat vpraša, ali ni osnovna pravica vsakega otroka, da se enkrat na dan do sitega naje.
Možina je skupaj s koproducentom in snemalcem Jožetom Jagričem več časa spremljal Opeko tako na otoku Madagaskar kot tudi v Sloveniji. Čeprav so zahodne televizije o “božjem uporniku” posnele že več dokumentarcev, pa tokratni prinaša povsem nove posnetke, ki jih javnost še ni videla. Opeka Možini razkrije tudi del svojega notranjega sveta in zasebno kapelo, v kateri se vsako jutro pred peto zjutraj duhovno pripravlja na službo svojim 23.000 revežem.
Opeka, ki je smetiščarjem zgradil domove, šole in delavnice, gleda na naš planet celostno. Je rimokatoliški duhovnik, ki okoli sebe zbira uboge ne glede na veroizpoved. Je ekolog, ki s sodelavci letno posadi 20.000 dreves. Je politik, ki ne pazi na besede, ko govori o korupciji in socialni pravičnosti. Je socialni delavec, ki ljudem na dnu ne le pomaga, ampak jim vrne dostojanstvo, službo in dom.
Je zidar, ki poceni in ekološko gradi hiše. Je delavec, ki je narkomane, tatove, alkoholike in prostitutke spremenil v zadovoljne delavce, odgovorne državljane. Novi dokumentarni film Televizije Slovenija z naslovom Pedro Opeka - dober prijatelj, prikazuje, kako se je vse začelo in kje je formula uspeha.
Tino Mamić

objavljeno 22. Xbra 2011 v tedniku TV-okno, prilogi Primroskih novic, Novega tednika itd.

++++++++++++++++++++++++++++
OBROK RIŽA NA DAN - VSAK DANzbiranje denarja za Pedra Opeko, slovenska akcija Misijonske pisarne 
št. računa: SI56 0201 4005 1368 933
IBAN: LJBASI2X, koda namena: CHAR
Dar za Pedra Opeko, sklic 279636
dar za akcijo "Obrok riža na dan", sklic 279012.
Lahko pa tudi kliknete na spodnjo povezavo in vam iz Misijonske pisarne pošljejo položnico.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…