Mwoja besejda

“Ko ti spodleti, poskusi še enkrat. Če je imel Bog načrt zame, ga ima tudi za vas,” je rekel človek brez rok in nog pred polno športno dvorano Bonifika, ki kar ni mogla nehati ploskati. Mladi Avstralec srbskih korenin je s pripovedovanjem svojih življenjskih izkušenj sprožal salve smeha. Ganjeni so bili vsi. Do solz. Nick Vujičić, invalid, ki je od rojstva naprej brez okončin,   je prejšnji teden prepotoval Slovenijo. Da je navdušil, opogumil in ganil tisoče, so opazili vsi. Le redki pa so sploh omenili, kaj je najbolj poudarjal in kaj je bil glavni namen njegovega obiska. »Če bom živel 90 let in se bo zaradi mojega pričevanja spreobrnil en sam človek, je bilo moje življenje izpolnjeno.« Večina slovenskih medijev je Nickovo stalno omenjanje Boga kot pot do življenjskega smisla povsem spregledala. Redki so opazili, da sploh ne gre za za »motivatorja«, ampak predvsem za misijonarja. Tudi v Kopru je bilo kar nekaj poslušalcev, ki so ploskali samo takrat, ko ni govoril o Bogu... Zakaj ...

Škabrijel, hrib, ki so ga na soški fronti (u)branili predvsem slovenski fantje, je terjal več kot 30.000 življenj. “Dobro, da je fronta ostala ob Soči in se ni pomaknila v notranjost Slovenije,” pravi Vasja Klavora, ki je o Škabrijelu napisal zajetno knjigo, po tej pa so posneli tudi dokumentarni film. Klavora v kranjskogorski knjižnici Solkanski upokojeni kirurg, odličen poznavalec zgodovine soške fronte, sicer pa podpredsednik Državnega zbora Vasja Klavora (75), je v Kranjski Gori predstavil ponatis svoje knjige Škabrijel , hkrati pa spregovoril o zgodovini svoje družine. Njegov ded z družino je bil namreč tako kot vsi Primorci, ki so leta 1915 živeli ob Soči, preseljen v zaledje Avstro-Ogrske. “Imeli smo srečo, da smo prišli samo čez Vršič,” je v četrtek zvečer povedal v kranjskogorski knjižnici. Družina je na Gorenjskem pognala korenine in se po koncu prve svetovne vojne ni vrnila v rodni Bovec. Posočje je namreč prišlo pod Italijo, kjer je kmalu prevladal fašizem. Kranjsk...

V Nemčiji vse odstreljene divje svinje testirajo za radioaktivnost Nemški lovci vsako leto ustrelijo več kot tisoč divjih prašičev, ki so radioaktivni. Zato je država prepovedala uživanje netestiranega mesa divjih prašičev. Največ radioaktivnih merjascev je na jugu Nemčije, opažajo pa jih tudi na Češkem. V italijanskem parlamentu so se lani že spraševali, ali lahko radioaktivna divjad pride tudi čez Alpe. Kaj pa v Sloveniji? Četrt stoletja po jedrski katastrofi v ukrajinskem Černobilu posledice opažajo nemški lovci. Ti letno odstrelijo tudi več kot pol milijona divjih svinj, ki jih potem vse pregledajo strokovnjaki zaradi vsebnosti radioaktivnega cezija. Divje svinje so se v zadnjih desetletjih v nemških deželah zelo namnožile. Postale so moteče: ena je v nekem berlinskem parku napadla invalida na vozičku, kakih deset jih je zašlo na avtocesto in jo zaprlo za več ur, trop več kot dvajsetih primerkov teh gozdnih zveri pa se je “sprehodil” tudi po ulicah vzhodonemškega mesta Eisenac...

Spletni kalkulator je veliko ljudi že prepričal, da so svoje jeklene konjičke prodali V Sloveniji imamo več osebnih avtomobilov kot zaposlenih ljudi. Število osebnih avtomobilov, ki vozijo po slovenskih cestah, je že pred leti preseglo milijon. Ali to pomeni, da so avtomobili vsako leto cenejši? Nikakor ne. Slovenec za svoj avtomobil namreč nameni kar polovico svoje plače. Ena od izredno priljubljenih slovenskih spletnih strani je v zadnjih mesecih postala stran s kalkulatorjem za stroške, ki jih ima lastnik osebnega avtomobila s svojim jeklenim konjičkom. Spletni šok Čeprav je na prvi pogled računanje stroškov podobno igranju s številkami, pa so obiskovalci strani www.focus.si/avto.html ob pogledu na seštevek stroškov velikokrat šokirani. Seštevek stroškov, ki jih zahteva tudi manjši, poceni in gorivno varčni avtomobil, je izjemno visok. In čeprav se strošek najmanj tri tisočake letno za avtomobil na prvi pogled ne zdi pretiran, pa je podatek, koliko dni moraš tedensko delati samo ...

Reciklaža starih računalnikov je lahko recept zoper recesijo Slovenci vsak dan kupijo skoraj 500 novih računalnikov, kar pomeni, da jih nekaj manj tudi vsak dan zavržejo. Najbolj pogosto vprašanje pri tem je, kam s staro računalniško opremo, ki bi mogoče komu še prišla prav. V zabojnikih za smeti velikokrat najdemo tudi staro računalniško opremo in eletronske  naprave. Čeprav odmetavati  po slovenski zakonodaji ne bi smeli, je to pač najbolj preprosto. Tovrstni aparati namreč vsebujejo strupene snovi, kot so svinec, kadmij in živo srebro.  Mnogi elektronski aparati imajo v sebi tudi škodljive pline in nevarne tekočine. Če teh odpadkov ne recikliramo, lahko strupene  snovi onesnažijo podtalnico.  Edina prava in zakonita pot za tovrstne  odpadke je zato najbližji odpad. Odsluženo elektroniko lahko brezplačno oddamo tudi v prodajalni, kjer smo izdelek kupili. Na koprskem Dinosu so nam na vprašanje, kam z odsluženimi računalniki, odgovorili, da jih vzamejo br...

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje” . Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasi...

Obisk grškega lepotca v slovenski prestolnici Umetniško dovršeni bronasti kip Apoksiomena, ki si ga je v Firencah ogledalo kar 80.000 ljudi, je tudi v Ljubljani že v nekaj dneh navdušil mnoge. Lepota je univerzalna, zato ji tudi 2000 let čakanja pod morjem očitno ni prav nič škodilo. Kakih sto let po Kristusovem rojstvu je na pot proti enemu od pristanišč severnega Jadrana odplula rimska barka, ki je na krovu nosila izjemno umetnino iz brona, kip atleta, v stari grščini poimenovanega Apoxyomenos , Apoksiomen. Zaradi hudega vremena pa kip ni nikoli dospel na cilj, ampak je pristal na morskem dnu jugo vzhodno od Lošinja. Ponovno rojstvo Dve tisočletji kasneje (1996) ga je med potapljanjem v globini 45 metrov pod morsko gladino opazil belgijski turist. Več let je trajal postopek reševanja kipa, za katerega se je izkazalo, da gre za najlepši primer kipa Apoksiomena, grškega atleta, ki si po koncu tekmovanja s kože s posebnim strgalom strga plast olja, praha in potu. Na svetu je osem primer...