Pahor za zgodovinsko resnico

Objavljeno v Primorskih novicah 27.Xbra 2010

Danica piše bratu Pinu Tomažiču v zapor Pahor

Pahor za

zgodovinsko resnico

Sorodni članek: Rodbine Tomazic Bidovec Vuk

Sorodni članek: "Sem streljajte, podlezi!"

Sorodni članek: Bazovica 1930

Pisatelj Boris Pahor je na predstavitvi knjige pisem Danice Tomažič svojemu bratu, narodnemu heroju, odprl precej zgodovinskih dilem. S knjigo je hotel povedati zgodovinsko resnico o Danici, ki še zdaleč ni bila neizobražena, kot so nekateri trdili.

TRST-Knjiga Pisma bratu v zapor in drugi dopisi ni le pretresljiva, ampak še danes zelo aktualna zaradi mnogih polemik, ki posegajo v čas pred sedmimi desetletji. Tega se znani pisatelj Boris Pahor dobro spominja, zato je skupaj z urednico tržaške založbe Mladika Nadio Roncelli uredil in prevedel pisma Pinu Tomažiču (v Sloveniji ga bolj poznamo kot Pinka Tomažiča) v tržaški zapor Coroneo. Tam je Tomažič preživel poldrugo leto pred drugim tržaškim procesom in ustrelitvijo na Opčinah, prav na Daničin 23. rojstni dan 15. decembra 1941.

“Vedno se moraš spominjati, da smo Slovenke, in moramo biti močne tudi, če nas skušajo podreti do konca.” Danica Tomažič v knjigi Pisma bratu v zapor in drugi dopisi.

Pahor je Danico Tomažič (1918-1944) osebno poznal; spominja se je kot lepotice in hudomušno pristavlja, da se vanjo ni bilo težko zaljubiti. Prav ljubezen do nje je namreč še danes zelo aktualna, saj je lani Slovensko stalno gledališče v Trstu (SSG) uprizorilo predstavo Zaljubljeni v smrt. Predstava, ki je dvignila veliko prahu, je bila posvečena pisatelju Fulviu Tomizzi, avtorju romana Mladoporočenca iz ulice Rossetti.

Do obeh del, ki opisujeta tragično življenjsko zgodbo komunistke Danice in njenega soproga, goriškega krščanskega socialista Stanka Vuka, je Pahor zelo kritičen, ker “ponarejata zgodovino”. Tomizza je Danico opisal kot žensko, ki ni znala ne italijansko ne slovensko, ampak le slovensko tržaško narečje. Objavljena pisma dokazujejo nasprotno, pojasnjuje Pahor. Danica je igrala klavir ter kupovala zbrana dela italijanskih in slovenskih klasikov, je še nanizal pisatelj.

Svetovnonazorsko različna mladoporočenca - njuna poroka je zaprtega Pina zelo potrla, saj njegovi verzi, objavljeni v knjigi, govorijo o nožu v hrbet - sta v liberalnem Trstu postala moteča. Umorjena sta bila v nepojasnjenih okoliščinah, od slovenske roke, a se ne ve, ali leve ali desne. Domobranci bi lahko imeli motiv v likvidaciji komunistke in politika, ki je hotel v partizane, pojasnjuje Pahor. Komunisti pa so bili ogorčeni nad “izdajalko”, poročeno s krščanskim socialistom in politikom, ki je napovedal, da bo v partizanih zbiral somišljenike. Danica se je bala “slovenskih, v manjši meri pa tudi italijanskih tovarišev”, meni Pahor. Kaj je bilo v resnici, se ne ve, a se bo mogoče še kdaj razkrilo, je povedal pisatelj.

Večkratni nominiranec za Nobelovo nagrado je nad predstavo SSG ogorčen, ker se je “naše gledališče, ki bi moralo počastiti padle, z nečastno burko moralno postavilo na stran konkretnih storilcev”. Umorjena zakonca sta namreč po pisateljevih besedah, ki jih je izrekel v sredo zvečer v Tržaški knjigarni, vnovič doživela umor.

Knjiga je pravzaprav prevedena iz italijanščine, saj je Danica morala pisma zaradi fašistične cenzure pisati v italijanskem jeziku. Poleg pisem bratu so tu še pisma sestrični Tončki Bidovec Colja in pisateljevi mlajši sestri Marici Pahor. Poleg izvirnega italijanskega besedila in prevoda spremnega besedila v italijanščino so ponatisnjeni tudi Daničini rokopisi - iz liberalnega Ljubljanskega Zvona si je namreč v zvezek prepisovala pomembne članke s socialno vsebino.

TINO MAMIĆ

citat

“Vedno se moraš spominjati, da smo Slovenke, in moramo biti močne tudi, če nas skušajo podreti do konca.” Danica Tomažič v knjigi Pisma bratu v zapor in drugi dopisi

okvir

V knjižni obliki so večkrat izšla tudi pisma Danici njenega soproga Stanka Vuka, ki je bil na 2. tržaškem procesu obsojen na 15 let zapora.

Nadia Roncelli in Boris Pahor, ki sta knjigo uredila in pisma prevedla, na predstavitvi knjige v Tržaški knjigarni Foto: TINO MAMIĆ

.........................................................................................................

objavljeno v tedniku Družina, novembra 2010

Boris Pahor obuja spomin

na umorjena zakonca Vuk

Tržaška Mladika je s knjigo Pisma bratu v zapor dodala pomemben kamenček v zgodovinskem spominu na Pina Tomažiča, Danico Tomažič in Stanka Vuka. Pisatelj Boris Pahor se je na dobro obiskani predstavitvi knjige v Tržaški knjigarni v središču Trsta razvnel zaradi potvarjanja zgodovinske resnice glede umorjenih zakoncev v ulici Rossetti.

Knjiga prinaša pisma, ki jih je Danica pisala svojemu bratu, komunistu Pinu, ki ga je fašistično sodišče na drugem tržaškem procesu obsodilo in usmrtilo konec leta 1941. Danica, ki se je ravno v tistem času poročila z goriškim krščanskim socialcem in kulturnikom Stankom Vukom, je za tržaške levičarje postala izdajalka. Pino je to opisal v verzih z izrazom »nož v hrbet«. Prihod Stanka Vuka iz Gorice v liberalni Trst so liberalci in komunisti pričakali sovražno, nadaljuje Pahor. Bil je namreč krščanski socialec, ali kristjan, ki je bil socialno usmerjen, pojasni Pahor in za primerjavo da Simona Gregorčiča in Janeza Evangelista Kreka. Podobno je razmišljal tudi Pahor: »Pred vojno sem bil krščanski socialec.

Šele po vojni sem postal bolj laično in socialistično usmerjen.« Socializem po njegovih besedah takrat ni pomenil diktature, ampak socialno pravično družbo, medtem ko sosocializem potem pokopali komunisti. Zanimivo, da je Pahor, o katerem nekateri strokovnjaki pišejo, da je ostal brez Boga, na predstavitvi v Trstu izjavil: »Vedno sem bil bolj liberalen kristjan.«

Zgodbo o zakoncih Vuk, ki sta bila v skrivnostnih okoliščinah umorjena spomladi 1944 v njunem tržaškem stanovanju v ulici Rossetti, je v romanu opisal Fulvio Tomizza, lani pa uprizorilo tržaško Slovensko stalno gledališče. Problem nastane zaradi zgodovinskih neresnic v obeh delih, ki jih je naštel pisatelj Pahor. V romanu je Danica opisovana kot neuka, čeprav je bila intelektualka, pojasnjuje Pahor, ki jo je osebno poznal. Ponarejevanje zgodovine pa še bolj očita gledališču. Glede morilcev obstajata dve teoriji. Prva, da so ju skupaj z njunim prijateljem na obisku umorili domobranci iz postojanke pri tržaškem sv. Ivanu, druga pa umor pripisuje komunistom. Sam se bolj nagiba k temu, da so se Danici »nekateri Pinovi prijatelji na svojo roko maščevali«. Pahor si tudi zato zelo želi, da bi se še kdo, ki pozna okoliščine umora, oglasil, in pripomogel k razkritju zgodovinske resnice. Gledališka predstava iz tragične zgodbe »dveh elitnih članov našega občestva« je za Pahorja »nečastna burka«, ki je rehabilitirala morilce. Zakonca sta tako bila s predstavo še enkrat umorjena, je bil ogorčen pisatelj.

Tino Mamić