Preskoči na glavno vsebino

Ljubljanski poklon Antonu Cebeju

Na ljubljanski razstavi poznobaročnega slikarstva je kar nekaj prostora posvečenega v Šturjah pri Ajdovščini rojenemu slikarju Antonu Cebeju. Prav Cebej je namreč imel v slovenskem poznobaročnem slikarstvu poleg Valentina Metzigerja in Fortunata Berganta osrednjo vlogo.
Razstava ljubljanske Narodne galerije z naslovom Izzvenevanje nekega obdobja, ki je na ogled še jutri, prikazuje najlepše slikarske mojstrovine, ki so jih ustvarili na Kranjskem v drugi polovici 18. stoletja. Spomnimo, da je nekoč Kranjska segala do Hublja. Na njegovem kranjskem bregu, v Šturjah (naselju, ki je danes del Ajdovščine, na nekdanjo samostojnost pa spominjata le še imeni tamkajšnje župnije in šole) se je 23. maja 1722 rodil Anton Cebej. O njegovem življenju ne vemo veliko. Tudi njegov priimek se piše različno: poleg Cebeja, ga zasledimo tudi kot Čebeja in Zebeya.
O njegovi življenjski poti še največ povedo njegove slike, ki jih najdemo tudi v njegovi rodni dolini. Največ je ustvarjal v Ljubljani, zato ga v literaturi najdemo tudi kot “ljubljanskega slikarja”. Njegova posebnost v ljubljanski druščini je zgledovanje in približevanje beneškim zgledom.
Po smrti Valentina Metzingerja (1759) je prevzel nekaj njegovih naročnikov, in kot pravi avtor razstave Ferdinand Šrebelj, tudi “prevzel vodilno vlogo v Metzingerjevem delavniškem nasledstvu”. Kar nekaj od njegovih približno 90 znanih slik na platnu in fresk je uničenih.
V Ljubljani so tokrat na ogled postavili njegovih sedem slik. Dve sta zato prispeli s Primorske: Sv. Ana uči Marijo brati (1772) iz podružnične cerkve v Razgurih pri Vrabčah in Sv. Bruno (okoli 1770) iz župnijske cerkve na Planini pri Ajdovščini. Druge so večinoma iz Ljubljane; ena tudi iz zasebne zbirke.
Na razstavi, ki predstavlja zenit slovenskega baroka in se spogleduje že z rokokojem ali baročnim klasicizmom, največji del zavzemajo umetnine štirih mojstrov: Franca Jelovška, Valentina Metzingerja, Antona Cebeja in Fortunata Berganta. Najdemo pa tudi umetnine iz “uvoza”, saj je kranjska aristokracija naročala dela tudi izven svoje dežele. Eden od teh, Johann Martin Kremser Schmidt, je tako po besedah Ferdinanda Šerbelja ustvaril biser slovenskega baroka in najpomembnejše delo poznega baroka, poslikavo kapelice v ljubljanski Gruberjevi palači.
besedilo in fotografije: TINO MAMIĆ

Razstavljena je tudi slika Smrt svetega Jožefa, ki je v zasebni lasti. To je ena od treh Cebejevih slik z istim motivom: ena je v Zagrebu, druga pa v ajdovski župnijski cerkvi (na spodnji fotografiji).

Cebejev “kot” v Narodni galeriji - slika sv. Bruna z lobanjo v roki je v Ljubljani samo na “obisku”, saj se bo vrnila na Planino pri Ajdovščini (levo)
Cebejevo rokokojski bandero, ki predstavlja Sveto Rešnjo kri (desno)







Objavljeno v Primorskih novicah 18. majnika 2011

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost skupaj z Matejem Lahovnikom v ponedeljek, 18. septembra ob 19.15. Vabim k ogledu. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če "južnjak" postane odličen športnik ali politik, postane v trenutku tudi polnokrvni Slovenec. Mehki Ć čez noč utone v pozabo. In dobimo Roka Petroviča, Zorana Jankoviča, Borisa Popoviča itd, itd. In mnogi, tudi novinarji, so se pripravljati o celo skregati, da gre za Slovence. V resnici pa so to Slovenci in HKRATI Hrvati, Srbi, Črnogorci. (VV Faktor 9 KLIK - prvi del, pa tudi v moji kolumni: KLIK)
Da se je Goran Dragić pokrižal trikrat in po srbsko, sem napisal prej kot večina slovenskih medijev. Pa ne, da sem kakšen poseben opazovalec. V slovenskih medijih so določene teme še vedno tabu. Ko slavna osebnost izreče besedo Bog, ga sloven…

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…