Ljubljanski poklon Antonu Cebeju

Na ljubljanski razstavi poznobaročnega slikarstva je kar nekaj prostora posvečenega v Šturjah pri Ajdovščini rojenemu slikarju Antonu Cebeju. Prav Cebej je namreč imel v slovenskem poznobaročnem slikarstvu poleg Valentina Metzigerja in Fortunata Berganta osrednjo vlogo.

Razstava ljubljanske Narodne galerije z naslovom Izzvenevanje nekega obdobja, ki je na ogled še jutri, prikazuje najlepše slikarske mojstrovine, ki so jih ustvarili na Kranjskem v drugi polovici 18. stoletja. Spomnimo, da je nekoč Kranjska segala do Hublja. Na njegovem kranjskem bregu, v Šturjah (naselju, ki je danes del Ajdovščine, na nekdanjo samostojnost pa spominjata le še imeni tamkajšnje župnije in šole) se je 23. maja 1722 rodil Anton Cebej. O njegovem življenju ne vemo veliko. Tudi njegov priimek se piše različno: poleg Cebeja, ga zasledimo tudi kot Čebeja in Zebeya.
O njegovi življenjski poti še največ povedo njegove slike, ki jih najdemo tudi v njegovi rodni dolini. Največ je ustvarjal v Ljubljani, zato ga v literaturi najdemo tudi kot “ljubljanskega slikarja”. Njegova posebnost v ljubljanski druščini je zgledovanje in približevanje beneškim zgledom.
Po smrti Valentina Metzingerja (1759) je prevzel nekaj njegovih naročnikov, in kot pravi avtor razstave Ferdinand Šrebelj, tudi “prevzel vodilno vlogo v Metzingerjevem delavniškem nasledstvu”. Kar nekaj od njegovih približno 90 znanih slik na platnu in fresk je uničenih.
V Ljubljani so tokrat na ogled postavili njegovih sedem slik. Dve sta zato prispeli s Primorske: Sv. Ana uči Marijo brati (1772) iz podružnične cerkve v Razgurih pri Vrabčah in Sv. Bruno (okoli 1770) iz župnijske cerkve na Planini pri Ajdovščini. Druge so večinoma iz Ljubljane; ena tudi iz zasebne zbirke.
Na razstavi, ki predstavlja zenit slovenskega baroka in se spogleduje že z rokokojem ali baročnim klasicizmom, največji del zavzemajo umetnine štirih mojstrov: Franca Jelovška, Valentina Metzingerja, Antona Cebeja in Fortunata Berganta. Najdemo pa tudi umetnine iz “uvoza”, saj je kranjska aristokracija naročala dela tudi izven svoje dežele. Eden od teh, Johann Martin Kremser Schmidt, je tako po besedah Ferdinanda Šerbelja ustvaril biser slovenskega baroka in najpomembnejše delo poznega baroka, poslikavo kapelice v ljubljanski Gruberjevi palači.

besedilo in fotografije: TINO MAMIĆ

Razstavljena je tudi slika Smrt svetega Jožefa, ki je v zasebni lasti. To je ena od treh Cebejevih slik z istim motivom: ena je v Zagrebu, druga pa v ajdovski župnijski cerkvi (na spodnji fotografiji).

Cebejev “kot” v Narodni galeriji - slika sv. Bruna z lobanjo v roki je v Ljubljani samo na “obisku”, saj se bo vrnila na Planino pri Ajdovščini (levo)

Cebejevo rokokojski bandero, ki predstavlja Sveto Rešnjo kri (desno)

Objavljeno v Primorskih novicah 18. majnika 2011