Preskoči na glavno vsebino

Ljubljanski poklon Antonu Cebeju

Na ljubljanski razstavi poznobaročnega slikarstva je kar nekaj prostora posvečenega v Šturjah pri Ajdovščini rojenemu slikarju Antonu Cebeju. Prav Cebej je namreč imel v slovenskem poznobaročnem slikarstvu poleg Valentina Metzigerja in Fortunata Berganta osrednjo vlogo.
Razstava ljubljanske Narodne galerije z naslovom Izzvenevanje nekega obdobja, ki je na ogled še jutri, prikazuje najlepše slikarske mojstrovine, ki so jih ustvarili na Kranjskem v drugi polovici 18. stoletja. Spomnimo, da je nekoč Kranjska segala do Hublja. Na njegovem kranjskem bregu, v Šturjah (naselju, ki je danes del Ajdovščine, na nekdanjo samostojnost pa spominjata le še imeni tamkajšnje župnije in šole) se je 23. maja 1722 rodil Anton Cebej. O njegovem življenju ne vemo veliko. Tudi njegov priimek se piše različno: poleg Cebeja, ga zasledimo tudi kot Čebeja in Zebeya.
O njegovi življenjski poti še največ povedo njegove slike, ki jih najdemo tudi v njegovi rodni dolini. Največ je ustvarjal v Ljubljani, zato ga v literaturi najdemo tudi kot “ljubljanskega slikarja”. Njegova posebnost v ljubljanski druščini je zgledovanje in približevanje beneškim zgledom.
Po smrti Valentina Metzingerja (1759) je prevzel nekaj njegovih naročnikov, in kot pravi avtor razstave Ferdinand Šrebelj, tudi “prevzel vodilno vlogo v Metzingerjevem delavniškem nasledstvu”. Kar nekaj od njegovih približno 90 znanih slik na platnu in fresk je uničenih.
V Ljubljani so tokrat na ogled postavili njegovih sedem slik. Dve sta zato prispeli s Primorske: Sv. Ana uči Marijo brati (1772) iz podružnične cerkve v Razgurih pri Vrabčah in Sv. Bruno (okoli 1770) iz župnijske cerkve na Planini pri Ajdovščini. Druge so večinoma iz Ljubljane; ena tudi iz zasebne zbirke.
Na razstavi, ki predstavlja zenit slovenskega baroka in se spogleduje že z rokokojem ali baročnim klasicizmom, največji del zavzemajo umetnine štirih mojstrov: Franca Jelovška, Valentina Metzingerja, Antona Cebeja in Fortunata Berganta. Najdemo pa tudi umetnine iz “uvoza”, saj je kranjska aristokracija naročala dela tudi izven svoje dežele. Eden od teh, Johann Martin Kremser Schmidt, je tako po besedah Ferdinanda Šerbelja ustvaril biser slovenskega baroka in najpomembnejše delo poznega baroka, poslikavo kapelice v ljubljanski Gruberjevi palači.
besedilo in fotografije: TINO MAMIĆ

Razstavljena je tudi slika Smrt svetega Jožefa, ki je v zasebni lasti. To je ena od treh Cebejevih slik z istim motivom: ena je v Zagrebu, druga pa v ajdovski župnijski cerkvi (na spodnji fotografiji).

Cebejev “kot” v Narodni galeriji - slika sv. Bruna z lobanjo v roki je v Ljubljani samo na “obisku”, saj se bo vrnila na Planino pri Ajdovščini (levo)
Cebejevo rokokojski bandero, ki predstavlja Sveto Rešnjo kri (desno)







Objavljeno v Primorskih novicah 18. majnika 2011

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…