Preskoči na glavno vsebino

Poetična psihologija

Alenka Rebula: Globine, ki so nas rodile
(Mohorjeva Celovec, 17,90 evra, 306 str., 2011)
Ko vzamemo v roke psihološki priročnik, pričakujemo suhoparno strokovno besedilo. Včasih tudi dolgočasno in sleherniku mestoma nerazumljivo. Hermetično, če uporabimo strokovno tujko. Knjiga priljubljene psihologinje Alenke Rebula iz Sesljana pri Devinu pa je nekaj povsem drugega. Že prvih nekaj stavkov odkrije drugi avtoričin talent, besedno umetnost. Pesnica svoja psihološka opažanja zapiše z izbranimi besedami, ki tu in tam prehajajo že v liriko. To pa je očitno tudi recept za knjižni uspeh: knjiga Globine, ki so nas rodile, je v zadnjih treh letih doživel že tri ponatise oziroma dopolnjene izdaje. Staviti bi si upal, da tudi ta zadnji ne bo poslednji. Letos je namreč izšla že osma izdaja njenega knjižnega psihološkega prvenca Blagor ženskam (Založništvo tržaškega tiska).
Rebula je proučevalka človeških globin, ki se začnejo v otroštvu. Naše otroštvo je ključ za razumevanje sebe in svojega odnosa do bližnjih. »Ko otroka vzamemo v naročje, se v nas predramijo dobre in zlovešče prikazni našega otroštva. Vse kar smo bili, kar smo hrepeneli, uživali ali trpeli, je spet živo.«
Največji del knjige opisuje razvojna obdobja predšolskega otroka. Prva leta so namreč daleč najpomembnejša za oblikovanje človeka in njegove duševnosti. Neprijetna doživetja iz ranega otroštva lahko dolgo tlijo v nas, a pridejo z vso silo na dan, ko že odrasli doživljamo največje stiske. Zamere do staršev lahko zato ostanejo še dolgo po njihovi smrti, poudarja Rebula. Kljub tem neizprosnim ugotovitvam pa Rebula v vsej knjigi jasno nakazuje tudi smer rešitve. Lahko bi rekli, da je optimistična psihologinja, veliko bolj kot mnogi znani psihologi. Zato namesto Freudovega izraza libido (gon po uživanju, ki ga ljudje velikokrat dojemamo le kot spolno slo) uporablja izraz »razvojne težnje«. Pa tudi sicer veliko govori o potrebi po umirjenosti, miru in počlovečenju odraslih.
Kaj je torej ključ za pravo vzgojo? Rebula tako kot tudi drugi psihologi odgovarja, da recepta ni. Starši morajo namreč spremljati otrokove težnje, dokler se te ne razvijejo v obvladane sposobnosti. Ključ do uspeha je po njenih besedah srečanje z otrokom in vzpostavitev pristnega stika z njim. Sicer pa bi morali, tako Rebula, vprašanje, kaj je dobra vzgoja, vsaj deloma nadomestiti z drugimi vprašanji: »Kako naj omogočimo samoprečiščevanje vzgojiteljev? Kako naj se osvobodimo notranjih senc, prividov in samoprevar? Kako naj izpeljemo kulturno in etično preobrazbo, zaradi katere bo postalo pomembno najprej duševno zdravje vzgojiteljev in šele nato postopki ravnanja z otrokom?«
Starši velikokrat obupujejo nad svojo vzgojo, ker da so vse »zafurali«, saj so otroci vedno prehitro rasejo. A Alenka Rebula odgovarja, da ljubezen oživlja. Prepozno ni nikoli. »Otroci nas vabijo v prerojenje. Vsak dan neslišno ponavljajo, da ni nikoli prepozno za srečanje in da čas za ljubezen še ni minil. Zato je to predvsem knjiga o upanju.«
sorodni članki (psihologija)

Objavljeno v tedniku Bonbon 10. majnika 2011

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…