Preskoči na glavno vsebino

Poetična psihologija

Alenka Rebula: Globine, ki so nas rodile
(Mohorjeva Celovec, 17,90 evra, 306 str., 2011)
Ko vzamemo v roke psihološki priročnik, pričakujemo suhoparno strokovno besedilo. Včasih tudi dolgočasno in sleherniku mestoma nerazumljivo. Hermetično, če uporabimo strokovno tujko. Knjiga priljubljene psihologinje Alenke Rebula iz Sesljana pri Devinu pa je nekaj povsem drugega. Že prvih nekaj stavkov odkrije drugi avtoričin talent, besedno umetnost. Pesnica svoja psihološka opažanja zapiše z izbranimi besedami, ki tu in tam prehajajo že v liriko. To pa je očitno tudi recept za knjižni uspeh: knjiga Globine, ki so nas rodile, je v zadnjih treh letih doživel že tri ponatise oziroma dopolnjene izdaje. Staviti bi si upal, da tudi ta zadnji ne bo poslednji. Letos je namreč izšla že osma izdaja njenega knjižnega psihološkega prvenca Blagor ženskam (Založništvo tržaškega tiska).
Rebula je proučevalka človeških globin, ki se začnejo v otroštvu. Naše otroštvo je ključ za razumevanje sebe in svojega odnosa do bližnjih. »Ko otroka vzamemo v naročje, se v nas predramijo dobre in zlovešče prikazni našega otroštva. Vse kar smo bili, kar smo hrepeneli, uživali ali trpeli, je spet živo.«
Največji del knjige opisuje razvojna obdobja predšolskega otroka. Prva leta so namreč daleč najpomembnejša za oblikovanje človeka in njegove duševnosti. Neprijetna doživetja iz ranega otroštva lahko dolgo tlijo v nas, a pridejo z vso silo na dan, ko že odrasli doživljamo največje stiske. Zamere do staršev lahko zato ostanejo še dolgo po njihovi smrti, poudarja Rebula. Kljub tem neizprosnim ugotovitvam pa Rebula v vsej knjigi jasno nakazuje tudi smer rešitve. Lahko bi rekli, da je optimistična psihologinja, veliko bolj kot mnogi znani psihologi. Zato namesto Freudovega izraza libido (gon po uživanju, ki ga ljudje velikokrat dojemamo le kot spolno slo) uporablja izraz »razvojne težnje«. Pa tudi sicer veliko govori o potrebi po umirjenosti, miru in počlovečenju odraslih.
Kaj je torej ključ za pravo vzgojo? Rebula tako kot tudi drugi psihologi odgovarja, da recepta ni. Starši morajo namreč spremljati otrokove težnje, dokler se te ne razvijejo v obvladane sposobnosti. Ključ do uspeha je po njenih besedah srečanje z otrokom in vzpostavitev pristnega stika z njim. Sicer pa bi morali, tako Rebula, vprašanje, kaj je dobra vzgoja, vsaj deloma nadomestiti z drugimi vprašanji: »Kako naj omogočimo samoprečiščevanje vzgojiteljev? Kako naj se osvobodimo notranjih senc, prividov in samoprevar? Kako naj izpeljemo kulturno in etično preobrazbo, zaradi katere bo postalo pomembno najprej duševno zdravje vzgojiteljev in šele nato postopki ravnanja z otrokom?«
Starši velikokrat obupujejo nad svojo vzgojo, ker da so vse »zafurali«, saj so otroci vedno prehitro rasejo. A Alenka Rebula odgovarja, da ljubezen oživlja. Prepozno ni nikoli. »Otroci nas vabijo v prerojenje. Vsak dan neslišno ponavljajo, da ni nikoli prepozno za srečanje in da čas za ljubezen še ni minil. Zato je to predvsem knjiga o upanju.«
sorodni članki (psihologija)

Objavljeno v tedniku Bonbon 10. majnika 2011

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost po 25. februarju, saj sem še vedno bolan. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Ne verjamem, da prve ankete o Šarcu niso bile ponarejene. Čez noč je postal druga najbolj priljubljena osebnost Dela. Zelo rad bi videl dokaze za tisto anketo, saj isti dan enaka anketa v nekem drugem mediju Šarca niti na lestvici ni imela.
(VVFaktor 81, O ustvarjanju novega zmagovalca volitev Marjana Šarca, KLIK)
Vrhovni sodnik in državna sekretarka bi zato, ker njun otrok z nožem grozi učiteljem, v trenutku odstopiti. To bi bilo častno dejanje. V naši državi pa se dogaja celo, da vrhovni sodnik Đorđević grozi medijem, ki o tem poročajo. Nezaslišano.
(VVFaktor 81, O sinu funkcionarjev, ki se ga boji vsa Ljubljana, KLIK)
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede …

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…