Hiša iz slame kot alternativa

Gradnja hiše iz slame ni samo ekološka, ampak tudi kakovostna in poceni gradnja. Tovrstne hiše po svetu kljubujejo vsem vremenskim vplivom že stoletja. V okolici Postojne načrtujejo tudi že prvo naselje hiš iz slame.



Jure Požar v pisarni s pohištvom iz slamnatih bal

Pravzaprav ne gre za hišo, ki je narejena samo iz slame, kot jo poznamo iz pravljice o volku in treh prašičkih. Skelet tovrstne hiše je namreč klasičen: na vogalih so trdni stebri, med njimi pa še nosilne vezi iz betona, železa ali lesa. Zidovi pa so sestavljeni iz velikih zidakov, napolnjenih s stisnjeno slamo.

V Postojni se nad tovrstno gradnjo navdušuje Jure Požar. Ekološko zavzet nepremičninski posrednik Požar načrtuje v bližnji prihodnosti zgraditi več slamnatih stanovanjskih hiš. Točnega kraja gradnje zaenkrat še noče izdati, pove le, da gre za okolico Postojne. Izkušnje že ima, saj je v Vrtojbi že gradil pomožni gospodarski objekt.

Slamnata gradnja pa je zanj bolj življenjska filozofija kot posel. Svoje znanje namreč ponuja tudi brezplačno. Konec maja je tako pripravil delavnico za pripravo ometa iz gline.

In konkurenca, se je ne boji, da tako širokodušno ponuja znanje? “Konkurenca bi me razveselila. Prostora je dovolj,” se zasmeji Požar, ki se z gradnjo po naročilu ne ukvarja, ponuja pa profesionalno svetovanje in načrtovanje. Gradnja s slamo ni zahtevna in je zelo primerna za samograditelje, saj lahko bale slame prenašajo tudi ženske in starejši, pove Požar.



Ogromno podatkov o slamnati gradnji je na spletu. Obstaja tudi postojnsko Združenje za slamanto gradnjo, ki ima svoj profil na Facebooku: http://facebook.com/slamnata.gradnja

Zanimiva je tudi ugotovitev gradbenega inženirja Luke Lampreta, ki je lani na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo diplomiral o slamnati gradnji. “Moji pomisleki pred izdelavo diplomske naloge o težavah z glodavci, požarni ogroženosti objekta, premajhni lastni teži in še čem niso bili utemeljeni. Pravilno zgrajen objekt iz slamnatih bal je dovolj požarno varen, odporen proti glodavcem ter dovolj težak, da ga veter ne odpihne,” je zapisal v diplomskem delu.

KOMENTAR (link)

Ko se ozremo v zgodovino, najdemo podoben način gradnje tudi v tradicionalnem slovenskem stavbarstvu. Osnovo so tvorili trdno zgrajeni vogali, med njimi pa so gradili kamnite zidove, sestavljene iz dveh vzporednih zidov, ki so bili le tu in tam povezani s prečno postavljenim kamnom. Vmesni prostor pa so naši predniki napolnili s kamnitim drobirjem, blatom in - slamo. Tako so hišo toplotno izolirali.

Prave slamnate hiše že več kot sto let postavljajo v ZDA. Najstarejša, ki še vedno služi svojemu namenu, je bila postavljena daljnega leta 1903. V Franciji pa se trenutno za dobrega četrt milijona evrov prodaja slamnata hiša maison Feuillette, ki šteje točno 90 let.

Sodobne slamnate hiše v Evropi so začeli graditi leta 1989. Vsako leto jih je več, na Norveškem pa imajo pet let tudi že vrtec iz slame. V Sloveniji je hiš iz slame pet.

Slamnate bale v Sloveniji še niso uradni gradbeni material, za razliko od Avstrije in Nemčije, kjer so. Certifikati kakovosti dokazujejo, da je ometana bala nosilna in odporna na požar kar 90 minut.

Pšenica, ki v teh dneh zori, je tudi gradbeni material. Iz slame, ki jo po mlačvi danes le odvržemo, lahko gradimo hiše.

Na zunaj je edina razlika med slamnato in opečnato steno v debelini zida: opečnati zid s 25 centimetrsko izolacijo je debel 47, slamnati pa 56 centimetrov. V ceni pa je razlika večja: opeka je 17 krat dražja od slame. Celotno gradivo za hišo je iz slame je tako za polovico cenejše od klasičnega gradiva.

TINO MAMIĆ

 

Članek je bil objavljen v dnevniku Primorske novice junija 2012