Preskoči na glavno vsebino

Hiša iz slame kot alternativa

Gradnja hiše iz slame ni samo ekološka, ampak tudi kakovostna in poceni gradnja. Tovrstne hiše po svetu kljubujejo vsem vremenskim vplivom že stoletja. V okolici Postojne načrtujejo tudi že prvo naselje hiš iz slame.

Jure Požar v pisarni s pohištvom iz slamnatih bal
Pravzaprav ne gre za hišo, ki je narejena samo iz slame, kot jo poznamo iz pravljice o volku in treh prašičkih. Skelet tovrstne hiše je namreč klasičen: na vogalih so trdni stebri, med njimi pa še nosilne vezi iz betona, železa ali lesa. Zidovi pa so sestavljeni iz velikih zidakov, napolnjenih s stisnjeno slamo.
V Postojni se nad tovrstno gradnjo navdušuje Jure Požar. Ekološko zavzet nepremičninski posrednik Požar načrtuje v bližnji prihodnosti zgraditi več slamnatih stanovanjskih hiš. Točnega kraja gradnje zaenkrat še noče izdati, pove le, da gre za okolico Postojne. Izkušnje že ima, saj je v Vrtojbi že gradil pomožni gospodarski objekt.
Slamnata gradnja pa je zanj bolj življenjska filozofija kot posel. Svoje znanje namreč ponuja tudi brezplačno. Konec maja je tako pripravil delavnico za pripravo ometa iz gline.
In konkurenca, se je ne boji, da tako širokodušno ponuja znanje? “Konkurenca bi me razveselila. Prostora je dovolj,” se zasmeji Požar, ki se z gradnjo po naročilu ne ukvarja, ponuja pa profesionalno svetovanje in načrtovanje. Gradnja s slamo ni zahtevna in je zelo primerna za samograditelje, saj lahko bale slame prenašajo tudi ženske in starejši, pove Požar.

Ogromno podatkov o slamnati gradnji je na spletu. Obstaja tudi postojnsko Združenje za slamanto gradnjo, ki ima svoj profil na Facebooku: http://facebook.com/slamnata.gradnja
Zanimiva je tudi ugotovitev gradbenega inženirja Luke Lampreta, ki je lani na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo diplomiral o slamnati gradnji. “Moji pomisleki pred izdelavo diplomske naloge o težavah z glodavci, požarni ogroženosti objekta, premajhni lastni teži in še čem niso bili utemeljeni. Pravilno zgrajen objekt iz slamnatih bal je dovolj požarno varen, odporen proti glodavcem ter dovolj težak, da ga veter ne odpihne,” je zapisal v diplomskem delu.
KOMENTAR (link)
Ko se ozremo v zgodovino, najdemo podoben način gradnje tudi v tradicionalnem slovenskem stavbarstvu. Osnovo so tvorili trdno zgrajeni vogali, med njimi pa so gradili kamnite zidove, sestavljene iz dveh vzporednih zidov, ki so bili le tu in tam povezani s prečno postavljenim kamnom. Vmesni prostor pa so naši predniki napolnili s kamnitim drobirjem, blatom in - slamo. Tako so hišo toplotno izolirali.
Prave slamnate hiše že več kot sto let postavljajo v ZDA. Najstarejša, ki še vedno služi svojemu namenu, je bila postavljena daljnega leta 1903. V Franciji pa se trenutno za dobrega četrt milijona evrov prodaja slamnata hiša maison Feuillette, ki šteje točno 90 let.
Sodobne slamnate hiše v Evropi so začeli graditi leta 1989. Vsako leto jih je več, na Norveškem pa imajo pet let tudi že vrtec iz slame. V Sloveniji je hiš iz slame pet.
Slamnate bale v Sloveniji še niso uradni gradbeni material, za razliko od Avstrije in Nemčije, kjer so. Certifikati kakovosti dokazujejo, da je ometana bala nosilna in odporna na požar kar 90 minut.
Pšenica, ki v teh dneh zori, je tudi gradbeni material. Iz slame, ki jo po mlačvi danes le odvržemo, lahko gradimo hiše.
Na zunaj je edina razlika med slamnato in opečnato steno v debelini zida: opečnati zid s 25 centimetrsko izolacijo je debel 47, slamnati pa 56 centimetrov. V ceni pa je razlika večja: opeka je 17 krat dražja od slame. Celotno gradivo za hišo je iz slame je tako za polovico cenejše od klasičnega gradiva.
TINO MAMIĆ
 


Članek je bil objavljen v dnevniku Primorske novice junija 2012

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost po 25. februarju, saj sem še vedno bolan. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Ne verjamem, da prve ankete o Šarcu niso bile ponarejene. Čez noč je postal druga najbolj priljubljena osebnost Dela. Zelo rad bi videl dokaze za tisto anketo, saj isti dan enaka anketa v nekem drugem mediju Šarca niti na lestvici ni imela.
(VVFaktor 81, O ustvarjanju novega zmagovalca volitev Marjana Šarca, KLIK)
Vrhovni sodnik in državna sekretarka bi zato, ker njun otrok z nožem grozi učiteljem, v trenutku odstopiti. To bi bilo častno dejanje. V naši državi pa se dogaja celo, da vrhovni sodnik Đorđević grozi medijem, ki o tem poročajo. Nezaslišano.
(VVFaktor 81, O sinu funkcionarjev, ki se ga boji vsa Ljubljana, KLIK)
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede …

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…