Mwoja besejda

Za ne verjet. Bratuškova je dobila čestitko iz komunistične Severne Koreje.  Se še spomnite, kako nihče od zahodnih voditeljev ni poslal čestitke Jankoviću, ko je ta zmagal na volitvah?

Čeprav sem med mašo v malteščini uspel razpoznati nekaj besed, pa sem zastrigel z ušesi, ko sem že drugič slišal Alah. Pozorno sem čakal, če se bo beseda ponovila in če sem prav slišal. In res, še nekajkrat so obiskovalci nedeljske maše glasno izrekli besedo Alah. Slednjič sem se domislil: seveda, pa saj je malteščina jezik arabskega izvora!  Če izvzamemo papeško državo Vatikan, bi lahko rekli, da je najbolj katoliška država na svetu Malta. Seme krščanstva je tjakaj zanesel sam sv. Pavel, ko je okoli leta 60 na poti v Rim doživel brodolom. Malta pa se lahko pohvali še s celo vrsto drugih lastnosti, ki jim pridajamo besedico NAJ. Najjužnejša država Evrope. Najmanjša država Evropske unije; tako po številu prebivalstva, ki ga ni niti pol milijona, kot po velikosti ozemlja, saj meri le 316 kvadratnih kilometrov. Kljub temu je najgosteje naseljena država Evropske unije. Deseta najmanjša država na svetu. Ima najstarejši prazgodovinski megalitski tempelj na svetu. Za zdravstvo namenja...

  Bostjančič pred znamenitim tankom, ki ga je osvojila in uporabljala novorojena Slovenska vojska leta 1991 Pivka, mestece ob magistralni cesti proti Jadranu, je bilo nekoč povsem neprepoznavno. Kolone jeklene pločevine, ki so drle od Postojne proti Reki, so se zdele neustavljive. Domačini so zato pljunili v roke in turiste začeli ustavljati s – tanki. Prvi mož Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič je zadovoljen, saj so iz propadajočih vojašnic, polnih odsluženega železja, ustvarili zgodbo o uspehu. Vse kaže, da bomo Slovenci v prihodnjih letih ravno tam končno dobili nacionalni vojaški muzej in muzejsko predstavitev osamosvojitvene vojne.  Velikanske opustele vojašnice nekdanje jugoslovanske vojske so še danes v mnogih slovenskih mestih odvečni tujek, s katerim nihče ne ve točno kaj početi. Ponekod pa so zaradi svoje velikosti tudi cokla v razvoju. Kako ste rešili ta problem v Pivki? V Pivki smo na občini dolgo razmišljali, kje so naše možnosti turis...

Jože Možina je konec prejšnjega tedna v Los Angelesu prejel nagrado filmskega festivala ITN za najboljšo režijo dokumentarnega filma, ki je predstavil delo Pedra Opeke. O tem doslej v Sloveniji ni še poročal noben spletni medij, kar pravzaprav ne preseneča. Pa čeprav če je ravno v istem času Slovenijo obšla novica o nominaciji Pedra Opeke za Nobelovo nagrado za mir. Možino je na kratek pogovor v studio v ponedeljek povabil le Radio Ognjišče. V Holivudu pa je pogovor z njim posnela posnela neka ameriška televizija. Vse, kar se posname v Holivudu, pač ne more biti primerno tudi za slovenske medije. Podobno je bilo že pred meseci, ko blog MUOJA BESEJDA bil eden prvih "medijev" v državi, ki je to objavil. Pa ne zato, ker bi bila moja malenkost tako ažurna :-). Več o nagradi

O temni plati bratomorne vojne se je začelo pisati in govoriti in tega se ne bo dalo več zaustaviti, je na večeru koprskega Kluba krščanskih izobražencev povedal mag. Renato Podbersič. Predstavil je tudi ponatis knjige Revolucionarno nasilje na Primorskem, ki je bila zaradi medijskih napadov nanjo s strani Primorskega dnevnika in Radia Koper zelo hitro razprodana. »Čeprav je bila večina arhivskega gradiva uničena, nekateri trdijo, da celo 90 odstotkov, pa se še  vedno najde cela vrsta novih dokumentov. Poti nazaj ni več. Duh je ušel iz steklenice in nič  več ne bo kot prej,«  je rekel Podbersič. Na dobro obiskanem srečanju v atriju študentskega doma Jadro in družbenega središča Rotunda v Kopru (14.01.2013) je Podbersič opisal nekaj zgovornih primerov revolucionarnega nasilja na Vipavskem in Goriškem. Umor Iva Brica sta pred očmi njegovih sinov na polju naredila 15- in 16-letna partizana domačina po ukazu Aleša Beblerja , ki ima še danes v skora...

V dnevniku Finance pišejo, da je rodovnik lahko tudi poslovna priložnost. Več na povezavi: tukajle   ali tule

Novi dokumentarni film Jožeta Možine o Madagaskarju v dveh delih je filmska poslastica. Prizori narave spominjajo na kadre holivudskih filmskih uspešnic, posnetih v Keniji. Razgibana zgodba pa zadovolji tako ljubitelje potovanj kot etnologe, sociologe in zgodovinarje. Zanimivo in poučno reportažo, ki gledalcu večkrat izvabi nasmešek ali celo smeh, se zato splača ogledati večkrat. Prva predpremiera je bila v Novi Gorici Sprehod s kamero po slikovitem otoku niza zanimivosti iz življenja potomcev ljudi, ki so tjakaj priveslali v čolničkih iz več tisoč kilometrov oddaljene Indonezije pred šestnajstimi stoletji. Mešanje s priseljenci iz črne Afrike in arabskih dežel je ustvarilo raznoliko kulturo s številnimi obrazi. Film odkriva mnoge malgaške tabuje, klane in navade. Premoženje Malgašev pa se meri v povsem drugi valuti kot pri nas: v številu otrok. Tudi sreče, za merjenje katere sicer nimamo vatlov, je na skrivnem otoku veliko več kot na bogatem severu. Veselje se kaže v široko nasme...

Na 500. obletnico smrti koprčanke sv. Nikoloze so v Kopru pri sv. Ani imeli mašo v treh jezikih: slovenščini, hrvaščini in italijanščini. Vabila pa so natisnili še v glagolici, ki je v teh krajih kot simbol slovenstva kljubovala latinščini in italijanščini vse do konca 19. stoletja. Maša v čast koprski svetnici grškega porekla, ki je umrla  v Italiji in je pokopana na Hrvaškem Nicolosa Bursa se je rodila grškim trgovcem v etnično pretežno italijanskem Kopru (1447), umrla pa v Benetkah (1512). Kot opatinja beneškega samostana je zaslovela zaradi čudežnih ozdravljenj, o katerih zbirajo dokumente tudi dandanes. To je 12. decembra v Kopru potrdil Marjan Jelenić ,  župnik iz hrvaškega Vodnjana, kjer je pokopana sv. Nikoloza. Nikolozino telo je najprej ležalo v Benetkah, kjer so njeno grobnico odprli po šestnajstih letih. Našli so jo nestrohnjeno, kar je še povečalo njeno priljubljenost med Benečani. V Istro so jo prenesli zaradi strahu pred Napoleonom pred dvema s...

Novinarji informativnega programa nacionalne RTV hiše so v zadnjih dneh prekoračili vsako mero dobrega okusa. Novinarke in novinarji RTVS že leta množično kršijo kodeks novinarske etike, saj poročanje mešajo s komentiranjem. To očitno nikogar ne moti. V letih dela za različne slovenske medije sem srečal že ogromno slovenskih novinarjev, ki kodeksa še prebralo ni. S pokrivanjem pouličnih nemirov in demonstracij pa je slovenska medijska srenja pokazala svoj pravi obraz. Tokrat niso samo poročali enostransko, ampak so se prelevili v aktivne udeležence demonstrantov. Hujskaško in navijaško poročanje je demonstracije in nasilništvo še podžgalo. Tega seveda ne opazi ne varuhinja človekovih pravic, ne novinarsko društvo, ne mirovni inštitut ne fakulteta za ustvarjanje javnega mnenja. Mlade demonstrante, ki opozarjajo na diskriminacijo mladih, novinarji niti ne opazijo. Zato ne pišejo o sindikatih, ki se borijo samo za starejše stalno zaposlene ljudi, medtem ko jih mladi pogodbeno zapo...

V zadnjih dneh je po spletu zaokrozilo pismo župana Cankove Draga Vogrinčiča, v katerem opozarja na mojo kolumno v zadnji Demokraciji. Citira naslednji odlomek:  »Kot državljan moram (!) tako medijsko agitatorstvo plačevati. Z mesečnim prispevkom plačujemo institucijo, ki politično favorizira levico in skrajno levico. Dva milijona ljudi morata financirati delovanje  medijske hiše, ki je denimo skozi poročanje o referendumski kampanji za  družinski zakonik velikokrat žalila vrednote več kot milijona ljudi. Nekaj  sto novinarjev si upa milijonu ljudi za njihov denar vsiljevati svoja lastna  politična stališča. Pa kaj smo vsi znoreli? Čas je, da se državljani in plačniki  rtv prispevka levemu režimu, ki vlada nacionalni medijski hiši, upremo.  Saj gre za naš denar. Državljanska nepokorščina s prenehanjem plačevanja.  RTV-prispevka je skrajni ukrep, a drugega izhoda očitno ni.« Vogrinčič opozarja, da je kljub obljubam vodstva RTVS na...

V zimskih dneh, ko ima na Vipavskem burja mlade, je dolina pod Čavnom kot opustela. Vipavci ostajajo v hišah, saj vedo, da nima prevelikega smisla nastavljati se vetru, ki je v davnini premagal že večtisočglavo rimsko vojsko. Kjer je bilo leta 396 bojno polje, niso arheologi doslej našli še ničesar. Zato pa na tistem mestu danes stojita kamniti grobnici, ki sta bili izklesani že tri tisoč let pred samo bitko. Njuna osamljenost na zimski burji je še toliko bolj velika, če pomislimo, da si enako grobnico v londonskem Britanskem muzeju dnevno ogleda več tisoč ljudi. Lavrinov portret, ki ga hranijo njegovi vipavski sorodniki Hrovatini Vipava, ki slovi po rečnem izviru v obliki delte, treh gradovih in odličnemu vinu, pa hrani svojo najstarejši in po mnenju mnogih tudi največjo dragocenost na pokopališču. Gre za staroegipčanska sarkofaga, v katerih sta bila pokopana egipčanski princ Junmin in faraonov zaupnik Raver . Poleg teh dveh so arheologi našli še štiri take, ki jih danes hranij...

Meškovo priznanje je zame izjemna čast.  Novinar in urednik Borut Meško je doživljal velike pritiske in šikaniranja. Istočasno, ko je bil protizakonito vržen na cesto, je od zdravnikov izvedel, da ima raka. Smrtnonosno bolezen, tipično posledico psihološkega nasilja. To se je zgodilo v času vlade Boruta Pahorja, ki je za direktorja nacionalne tiskovne agencije STA postavil Bojana Veselinoviča, ta pa je nato izvedel jesensko čiščenje. S pokojnim Meškom sva se o šikaniranju večkrat pogovarjala, saj so metode levičarskih novinarskih agitpropovcev iste. V šali sva jih imenovala al-kaida in talibani.  Zato bi se v tem trenutku rad predvsem poklonil njegovemu spominu.  Foto: www.Demokracija.si, Matic Štojs Na podelitvi mi je bilo, priznam, precej nerodno. Postavili so me ob Viktorja Blažiča, prejemnika Meškovega priznanja za življenjsko delo. Blažič je eden od čedermacov slovenske demokracije in medijske svobode. Njega je pisanje kot mu je velelo srce stalo ob...