Preskoči na glavno vsebino

Objave

Gejevski lobij v Sloveniji

Sinoči je bil v informativni oddaji daleč najbolj pluralne slovenske televizije Planet TV prispevek o gejevskem lobiju v RKC na Slovenskem. V njem ljubljanski metropolit Anton Stres trdi, da tega lobija v Sloveniji ni. Duhovnik Janez Turinek pa meni obratno. Pravi, da je lobij povezan z velikim pohlepom.  Moja malenkost je prepričana, da če obstaja vatikanski, potem obstaja tudi slovenski duhovniški gejevski lobij. Nenazadnje zaradi spolnih kriminalnih dejanj v zaporih trenutno sedi pet slovenskih duhovnikov. (Če niso katerega v zadnjem času izpustili) Tako neposrednega in konkretnega govorjenja v javnosti o tem še ni bilo, glede na dogajanje v Vatikanu pa bo na to temo gotovo še veliko povedanega, saj lobiju najlažje sledimo, če sledimo denarju.   Celotno oddajo Danes si lahko ogledate v arhivu Planeta TV: http://www.siol.net/planet-tv/ arhiv.aspx?caID=13&zaID=0&sort= 1&cid=39816 O novi politiki Vatikana oziroma papeža Frančiška do gejevskega se...

Možina: Brez medijev Kučana in Jankovića ne bi bilo (intervju)

Zgodovinar, sociolog in novinar Jože Možina (45) ustvarja dokumentarne filme, ki prevzamejo. Da, lahko rečemo celo, da spreminjajo gledalce.   S filmom o misijonarju Pedru Opeki skuša vse bolj hitečim zahodnjakom povedati, da je življenje lahko drugačno. Možina govori o politiki in zgodovini brez dlake na jeziku, kar nekaterim ljudem v naši državi ni najbolj po godu. Stvari in pojave v državi je treba poimenovati s pravimi besedami, meni. Prepričan je, da je v naši državi in naciji veliko razlogov za upanje, posebej med preprostimi ljudmi.  Pred kratkim ste prišli iz Vancouvra. Ste onkraj Luže spet dobili nagrado? Kanadski filmski festival je film o Opeki prijatelj nagradil z nagrado za odličnost na področju filmskega ustvarjanja. Bilo je zelo prijetno in prijazno. Ta kanadska in še prej ameriška »normalnost«, ko je neko dobro opravljeno delo cenjeno brez predsodkov, je blagodejna. Posledično pa zbuja določeno grenkobo, ker te normalnosti v naši domovini pogosto ne zmore...

Intervju v oddaji Požareport

Bojan Požar me je v svoji televizijski oddaji na TV 3 Medias spraševal o slovenskih medijih, politiki in rodoslovju. Povod je bil izvolitev za predsednika Združenja novinarjev in publicistov. Posnetek (43 minut) je objavljen tule

Intervju: o kadrovskih pritiskih vlade Alenke Bratovšek na novinarje

TEDNIK DEMOKRACIJA, 24.APRIL 2013 Pogovarjali smo se s Tinom Mamićem, ki je bil v soboto, 20. aprila, na občnem zboru Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) izvoljen za novega predsednika združenja. Tino Mamić je nekdanji urednik in novinar Primorskih novic. Tino Mamić je doma iz Šturij pri Ajdovščini, sedaj pa živi v Kopru. Po maturi na vipavski škofijski gimnaziji je študiral novinarstvo na FDV ter zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil na Ognjišču kot novinar in urednik, med drugim je bil urednik regionalnega programa Radia Ognjišče (studio Koper) in urednik mesečnika Sončna pesem. Kasneje je ustanovil prvo agencijo za rodoslovje v državi in postal član upravnega odbora Slovenskega rodoslovnega društva. Nekaj let je delovno preživel tudi v Luksemburgu in Bruslju, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo in postal novinar Primorskih novic, izvoljen je bil tudi za člana Programskega sveta RTV Slovenija. Leta 2006 je bil za krajši čas imenovan...

Gorazd Pučnik o svojemu očetu Jožetu

Tržačana Gorazda Pučnika (1964) velikokrat vprašajo, ali je kaj v sorodu s pokojnim slovenskim osamosvojiteljem Jožetom. Ne le zaradi priimka, ampak tudi zaradi podobnih obraznih potez. Poletje leta 2007 je bilo zanj in za družino Pučnik precej težavno zaradi polemik, ki so jih nekateri sprožili, ko je Letališče Brnik postalo Letališče Jožeta Pučnika. Tisto jesen je bil v dnevniku Primorske novice objavljen naslednji intervju. -Človek bi pričakoval, da bo sin Jožeta Pučnika živel v Ljubljani ali Hamburgu, ne pa v Trstu? Ko je Jože Pučnik prišel prvič iz zapora, se je zaljubil v zamejko iz Trsta, študentko slavistike v Ljubljani. Posledica sem jaz. (smeh) Ko so ga izpustili iz drugega zapora, smo se preselili v Nemčijo. Potem sta se z materjo  razšla – oče je ostal v Nemčiji, mama in jaz pa sva prišla v Trst. -Je težko živeti kot sin slavnega očeta? Včasih ni tako prijetno, čeprav tukaj v Trstu to ni tako aktualno. Vendar, da ne bo dvoma: zelo ponosen sem na svojega očeta. ...

Intervju: novinarji v službi politike

Tino Mamić: Veliko novinarjev in urednikov je v službi politike, ne pa javnosti Avtor: Uroš Kokošar, Planet Siol, 28. april 2013  (ponatis) Novi predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić je prepričan, da "Slovenija medijsko ni normalna država, zato je sploh ne moremo primerjati z drugimi državami".Z nekdanjim odgovornim urednikom Primorskih novic in novim predsednikom Združenja novinarjev in publicistov Tinom Mamićem smo se pogovarjali o položaju in stanju novinarstva v Sloveniji.  Gospodarska kriza se je dodobra dotaknila tudi medijev, saj skorajda ni medija, ki se ne bi ukvarjal s finančnimi težavami. Bi lahko rekli, da je tudi zaradi tega novinarstvo v krizi? Ravno obratno. Tehnološki razvoj je v zadnjih letih pripomogel, da se informacije veliko bolj svobodno širijo kot nekoč. Novinarji imamo danes veliko več možnosti za objavljanje kot nekoč. V krizi je deloma tisk, čeprav vemo, da ne knjiga ne časopis vsaj v tem stoletju gotovo ne bosta izg...

Sonce sije v prazno

Sonce na Slovenijo pošlje toliko žarkov, da bi jih bilo dovolj za 300 krat več energije kot jo v tem trenutku potrebujemo.  Tega so se zavedali tudi politiki, ki so pred desetletjem napovedali, da bomo v državi imeli v tem trenutku 200.000 kvadratnim metrov kolektorjev. Resnica pa je, da jih imamo za polovico manj. Na Primorskem ni nič kaj posebej drugače, pa čeprav so Istra, Kras in Trnovska planota najbolj osončeni predeli države. Po drugi strani pa vse več novih sončnih elektrarn napoveduje sončnejše čase. Energetska (r)evolucija Zaradi grozečih podnebnih sprememb (večina znanstvenikov napoveduje pretirano segrevanje ozračja, del pa novo ledeno dobo) je sprememba z energetsko oskrbo iz potratne in fosilne na zeleno nujna. Vprašanje je le, koliko časa bo civilizacija potrebovala in kakšna bo končna cena. Bo prišlo do radikalne spremembe in potemtakem revolucije, ali pa bo ostalo pri sedanjem tempu in energetski evoluciji? Obnovljiva energija je v zadnjih letih postala evr...

MEDIJI NE SMEJO BITI ORODJE POLITIKOV

Izjava ZNP ob svetovnem dnevu svobode tiska Svoboda izražanja je eden od temeljev vsake demokracije. Hkrati pa so ravno mediji glavno orožje vseh totalitarizmov. Tudi povojni jugoslovanski režim je imel medije za svojo podaljšano roko. Slovenija je leta 1990 dobila prvi demokratično izvoljeni parlament in tako začela živeti v politični  demokraciji. Po 23 letih pa lahko ugotovimo, da slovenski mediji temu razvoju niso sledili. Še vedno nimamo niti enega splošno-informativnega dnevnika, ki spremlja politično dogajanje, v katerem ne bi prevladovala lev(osredinsk)a politična orientiranost. To je v evropskem merilu izjema oziroma anomalija. V slovenskem medijskem prostoru je zaskrbljujoče, da nekateri novinarji še vedno opravljajo svojo delo kot so to počeli nekoč "družbenopolitični delavci". Njihovo ustvarjanje ne služi interesom javnosti, ampak le določene politične opcije. Žalostno je, da vladajočim politikom velikokrat sploh ni treba posredovati ali vplivati na medijsko...

Maltežan, oče slovenskega duhovnika

Na Malti imajo več kot eno cerkev na kvadratni kilometer. Tudi v gostoti cerkva je Malta verjetno prva na svetu. Maltežani zato pravijo, da imajo toliko cerkva, da si vsak dan v letu lahko ogledaš drugo. Kar pa, roko na srce, ni tako veliko, ko dodamo podatek o številu prebivalcev, ampak povsem podobno slovenskim razmeram.  Našli pa bi še kako podobnost s Slovenijo: skupna valuta, istočasni vstop v EU in podoben standard. Marsikdo bi rekel, da je podobnost tudi v velikosti, saj gre za dve manjši državi. A tega Maltežani skorajda ne opazijo, ampak jim to povedo šele turisti iz velikih držav. Maltežani za razliko od Slovencev, ki zelo radi poudarjajo, da je lastnost Slovenije majhnost, svojo velikost dojemajo kot barvo las. Eden ima črne, drugi rjave, tretji plave lase. Črnolasec ni zato nič posebnega, ampak le različen od svetlolasca. Malteški plemiči so v času razcveta svoje viteške države potovali po vsej Evropi. Najdemo jih kot trgovce, diplomate in lastnike posesti. Eden t...

Neosvojljiva prestolnica

La Valetta, očarljiva prestolnica Malte, kulisa mnogih filmskih uspešnic, je simbol malteške pokončnosti. V vsej zgodovini je ni osvojil nihče. No, ja, Napoleon je mesto zasedel z zvijačo in grožnjo. Potem pa so mesto napadli malteški uporniki in jo osvojili. Edini, ki so premagali obzidje utrjenega mesta so bili tako - njegovi prebivalci. Ozke in dolge ulice prestolnice otoka vrvijo od ljudi, med katerimi je skoraj več turistov kot domačinov. Čeprav stoji na hribovitem polotoku, pa je prepredena s pravilno mrežo pravokotnih ulic. Mesto si je zamislil arhitekt, ki ga je poslal papež Pij IV. (1566), neskončno hvaležen otočanom zaradi zmage nad Turki. Malteški vitezi, ki so vladali otoku, so namreč ubranili Evropo pred turško invazijo.  (več v tiskani izdaji aprilskega Ognjišča , št. 4, letnik 2013)

Novo vodstvo Združenja novinarjev in publicistov

Na današnjem občnem zboru so me novinarski kolegi(ce) izvolili za predsednika Združenja novinarjev in publicistov.  (glej portal www.Podlupo.net) Izvolitev brez glasu proti je zame seveda velika čast. ZNP je v prvih štirih letih prehodilo svoje prve in najtežje korake. Dosedanjemu predsedniku Igorju Kršinarju, ki je to delo opravljal z vsem srcem in brez enega samega centa, smo zato dolžni zahvalo.  V mandatu, ki mi je bil zaupan, se bom zavzemal za novinarsko svobodo in pluralnost medijev. To je posebej pomembno, ker  mnogi slovenski mediji, ki jih financiramo davkoplačevalci, s pristranskim poročanjem kršijo novinarski kodeks. Naj ponovim, kar je na današnjem občnem zboru dejal starejši novinarski kolega: "Mi nismo družbenopolitični delavci." Tino Mamić Moji osebni podatki

Severna Koreja čestita Sloveniji

Za ne verjet. Bratuškova je dobila čestitko iz komunistične Severne Koreje.  Se še spomnite, kako nihče od zahodnih voditeljev ni poslal čestitke Jankoviću, ko je ta zmagal na volitvah?

Katoličani, ki molijo Alaha

Čeprav sem med mašo v malteščini uspel razpoznati nekaj besed, pa sem zastrigel z ušesi, ko sem že drugič slišal Alah. Pozorno sem čakal, če se bo beseda ponovila in če sem prav slišal. In res, še nekajkrat so obiskovalci nedeljske maše glasno izrekli besedo Alah. Slednjič sem se domislil: seveda, pa saj je malteščina jezik arabskega izvora!  Če izvzamemo papeško državo Vatikan, bi lahko rekli, da je najbolj katoliška država na svetu Malta. Seme krščanstva je tjakaj zanesel sam sv. Pavel, ko je okoli leta 60 na poti v Rim doživel brodolom. Malta pa se lahko pohvali še s celo vrsto drugih lastnosti, ki jim pridajamo besedico NAJ. Najjužnejša država Evrope. Najmanjša država Evropske unije; tako po številu prebivalstva, ki ga ni niti pol milijona, kot po velikosti ozemlja, saj meri le 316 kvadratnih kilometrov. Kljub temu je najgosteje naseljena država Evropske unije. Deseta najmanjša država na svetu. Ima najstarejši prazgodovinski megalitski tempelj na svetu. Za zdravstvo namenja...

Intervju: mag. Janko Boštjančič

  Bostjančič pred znamenitim tankom, ki ga je osvojila in uporabljala novorojena Slovenska vojska leta 1991 Pivka, mestece ob magistralni cesti proti Jadranu, je bilo nekoč povsem neprepoznavno. Kolone jeklene pločevine, ki so drle od Postojne proti Reki, so se zdele neustavljive. Domačini so zato pljunili v roke in turiste začeli ustavljati s – tanki. Prvi mož Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič je zadovoljen, saj so iz propadajočih vojašnic, polnih odsluženega železja, ustvarili zgodbo o uspehu. Vse kaže, da bomo Slovenci v prihodnjih letih ravno tam končno dobili nacionalni vojaški muzej in muzejsko predstavitev osamosvojitvene vojne.  Velikanske opustele vojašnice nekdanje jugoslovanske vojske so še danes v mnogih slovenskih mestih odvečni tujek, s katerim nihče ne ve točno kaj početi. Ponekod pa so zaradi svoje velikosti tudi cokla v razvoju. Kako ste rešili ta problem v Pivki? V Pivki smo na občini dolgo razmišljali, kje so naše možnosti turis...