Mwoja besejda

Zaradi nenastopa hrvaškega rock pevca Thompsona je v Sloveniji padla prva glava. Odstopljen je bil urednik Tednika Igor Pirkovič. Zoper njega so novinarski aktivisti na državni televiziji že takoj po objavi kratkega intervjuja s Thompsonom uprizorili javni linč. Zmerjali in obtoževali so ga po socialnih omrežjih in tako blatili svojega kolega. Iz prve roke vem, da nekateri novinarji niso bili takega mnenja, a so to MORALI početi. Nadaljevanje komentarja na portalu www.domovina.je KLIK O prepovedi rock koncerta pa sem napisal kolumno, ki je najbolj brana med vsemi članki portala KLIK Izjava novinarskih združenj o grobem posegu v medijsko svobodo: Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) in  Hrvatski novinari i publicisti (HNiP)  izražata ogorčenje in zaskrbljenost zaradi "odstopitve" Igorja Pirkoviča s položaja urednika oddaje Tednik na TV Slovenija. Kot se je izkazalo je odstopil zaradi nevzdržnih pritiskov in zato, da zavaruje tiste, ki so mu stali ob strani...

V vseh treh Slovenijah, matični, zamejski in izseljenski, nekateri živijo ZA slovenstvo, drugi pa OD slovenstva, ugotavlja pisatelj, dramatik, filozof in publicist Zorko Simčič.   Kot Primorec, Mariborčan, Ljubljančan in argentinski Slovenec natančno in z ljubeznijo (ali optimizmom) analizira stanje v slovenski družbi. V svoji knjigi Ob žerjavici in ognju je orisal svoj pogled na življenje. Njegovo je bilo zelo dolgo, burno in zanimivo. Običajno knjige, kjer so na enem mestu zbrani članki in intervjuji, niso zelo zanimive. Tudi sam sem pred nakupom imel tak pomislek in sem se za branje odločil samo zaradi osebnosti avtorja. Ne le, da mi že po nekaj minutah branja ni bilo žal 15 porabljenih evrov – knjiga me je osebnostno poživila in mi pomembno dopolnila pogled na svet. Knjiga Ob žerjavici in ognju človeka zagreje in prežari. Asimilacija je slaba tudi za večinski narod Eden od petstotih izseljencev, ki so se po osamosvojitvi vrnili preko morja, niza zanimive argumente o ...

Oddaja VVFaktor, ki smo jo na TV3 posneli že v sredo, bo danes vendarle na sporedu, a zaradi tehničnih težav prvi del ne bo predvajan. Nisem strokovnjak, zato se težko spuščam v podrobnosti. Vem pa, da je bila ravno tema o Thompsonu najbolj na udaru. Že v sredo so moji sosedje sredi oddaje prišli preverjat, kaj je narobe. Zakaj me ni in zakaj ni na programu napovedane teme. Potem sem ugotovil, da so s TV3 sporočili, da bo oddaja zaradi tehničnih težav na sporedu v četrtek. Oddaja brez najbolj zanimivega dela Pa se je zgodba v četrtek ponovila. Sosedom si ne upam več napovedati ničesar. Če rečem, da oddaja bo, a brez Thomspona, se mi bodo v brk smejali. In niče ne bo verjel, da je šlo za tehničnega škrata. Vodstvo TV3 trdi, da ne gre za nobeno zaroto. Isto trdijo tudi za pretekle oddaje, kjer so deli mojih nastopov bili odrezani. Verjamem jim, ker so na spletu objavili celotne posnetke. Mnogi gledalci pa tega ne verjamejo, posebej, ko povežejo še velikokrat nenavadno vo...

N​ovinar Mladine Borut Mekina je z novinarskim vprašanjem razkril vso bedo slovenskega politično usmerjenega novinarstva. Postavil se je v vlogo strička iz ozadja, ki po naročilu pravih stricev skrbi za pravovernost pri malih ribah. Pokazal je na tesno sprego med državnimi in paradržavnimi podjetji  ter​ mediji, ki je botrovala pri blokadi oglaševanja ​na številnih "nepravovernih" medijih. Tovrstna politika vladajoče levice ob pomoči dominantnih medijev je botrovala zlomu Slovenca, Jutranjika​, TV3 itd. Tovrstna politika še danes postavlja v neenakopraven položaj na trgu vse katoliške in nelevičarske medije. Kaj nam pomaga ustavno zagotovljena svoboda medijev, če jo po svoje krojijo dominantni mediji v službi vladajoče politike. Reakcija kaže tudi na refleks novinarjev iz nekih drugih časov, ko je bila vsak najmanjša kritika oblasti vzeta kot frontalen napad in je bil novinar kriv za besede, ki jih je izrekel njegov sogovornik.  Mimogrede, Bernard Brščič v inter...

Mediji so okno, skozi katerega ljudje opazujemo družbo in svet. V slovenskem primeru je to okno podobno ozkemu vitraju, skozi katerega vidimo svet v nepravilnih barvah. Vse je v rdeče-oranžnih odtenkih, ki so letos še bolj intenzivni kot leta 1989. Dominantni mediji nam kažejo zlagano in popačeno podobo resničnosti. Dokler mediji ne bodo pluralni, se v politiki, gospodarstvu in sodstvu ne bo nič spremenilo.  Tino Mamić predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Izjava ob dnevu svobode tiska, 3. maju 2017 www.znp.si www.tinomamic.eu Več o pogledih na medijsko sliko v državi: KLIK

S porastom rumenega poročanja so vzniknile tudi nove osebnosti, ki so nenadoma postale zanimive, saj je bilo treba z nečim napolniti ta novi medijski prostor. Ne glede na konstantno jamranje Slovencev, kako je Slovenija majhna, smo v tako »majhni« deželi dobili veliko, pravzaprav ogromno novih zvezd(ic). V času rajnke Jugovine smo imeli samo enega pisatelja, ki je živel samo od prodaje svojih knjig (pa še tistemu so kritiki to zamerili, ker da mu je zaradi tega padla kakovost). Danes pa samo od svojega petja živi že množica Slovencev in Slovenk. Glede na to, kaj vse moramo poslušati na radijskih postajah, ki se držijo zakonskih kvot o deležu slovenske glasbe, se moram prav ugrizniti v jezik, da ne napišem kaj žaljivega. Prenekateri namreč spominja na sračjo pevko iz otroške zgodbice o sraki, ki je ukradla biserno ogrlico operni pevki, si jo nadela, in s »petjem« prestrašila pol gozda. Nadaljevanje kolumne v knjigi: Protestantino Naročila: tino.mamic@gmail.com ali +386-5-639-42-69 ...

Mediji so glavna in največja cokla razvoja slovenske demokracije, gospodarstva in pravosodja. A to lahko spremenimo državljani sami. Samo v banana republiki se lahko zgodi, da šest tednov pred volitvami ustanovijo stranko, ki potem na parlamentarnih volitvah rekordno zmaga.  Samo v banana republiki se lahko zgodi, da sindikati na televiziji javnost ščuvajo proti gospodarskemu sodelovanju z ZDA. Samo v banana republiki se lahko zgodi, da neplačano parkirnino izterjajo v nekaj tednih, medtem ko se tatovi milijard mirno vozijo naokrog s svojimi jahtami.  Da se je Slovenija osamosvojila, so imeli ključno vlogo mediji. A ti isti mediji so tudi najbolj zaslužni, da so Slovenijo že prehitele mnoge nekoč veliko revnejše srednjevropske države. Mediji so glavni krivci, da je slovenska demokracija postala banana-demokracija. Kako torej spremeniti medije? To je ključno vprašanje. To vprašanje so si politiki desne-sredine že nehali postavljati. Po četrt stoletja bojev za medijsk...

Zanima me, kdaj bo napočil dan, ko bo v javnosti postavljena zahteva za enkopravnost moških. In da OZN poleg mednarodnega dneva žensk uvede tudi dan moških. Nekaj bom o tem spregovoril tudi v moji novi knjigi, ki se pripravlja na tisk. Za pokušino je tu en odlomek: V tem feminiziranem in poženščenem svetu si moramo moški in ženske pravično razdeliti delo in odgovornosti. Prav je, da imamo v politiki ženske kvote, saj politika ne sme biti le domena moških. Političarke v politiko vnesejo kakovost. Enaka logika velja tudi na drugih področjih. Zato je treba uvesti tudi moške kvote na področjih, kjer so bili moški skorajda povsem izrinjeni. Med novimi sodniki, učitelji, vzgojitelji in zdravniki mora zato biti vsaj tretjina moških. Enaka kvota bi morala veljati po vsej Evropi tudi pri vpisih na gimnazije, pedagoško fakulteto, medicinsko fakulteto in pravno fakulteto. Več moških učiteljev bi v pedagoški proces prineslo novo kakovost. Da morajo vzgajati tudi moški, ne le ženske, pa s...

Častno meškovo priznanje za življenjsko delo je letos dobil akademik Boris Pahor (103). Za posebne dosežke pa sta priznanji dobila dr. Valentin Areh in Martin Brecelj.   Združenje novinarjev in publicistov vsako leto podeljuje Častna priznanja Boruta Meška, s katerimi skuša opozoriti na dosežke publicistov in novinarjev, ki so neupravičeno prezrti in neopaženi.  Podelitev je bil v dveh delih, saj smo Borisu Pahorju hoteli prihraniti pot v Ljubljano. Zato smo mu priznanje izročili doma v Kontovelu pri Trstu, kjer okreva po operaciji. Boris Pahor prejema Meškovo priznanje iz rok Urške Makovec in Tina Mamića. Foto: Erika Jazbar "V Sloveniji se o reviji Zaliv še danes veliko ne ve. Celo Wikipedija ugotavlja, da se »delež revije za razvoj slovenske demokracije premalo omenja«. Boris Pahor ni le izjemen pisatelj in mislec, ampak eden od ustvarjalcev demokratične in samostojne Slovenije. Glasnik medijske svobode," stoji v utemeljitvi priznanja.  Priznanje sta ...

Akademik Boris Pahor je eden od Slovencev, ki so zelo pomembno oblikovali celoten slovenski kulturni in družbeni prostor. Veliki pisatelj in mislec je v zadnjih letih tudi v slovenskih medijih dobil več prostora. A vendar se težko znebimo pomisleka, da ga je osrednja Slovenija spoznala šele, ko so mu priznanje dali v Parizu. Ob njegovem bogatem leposlovnem opusu, izjemni življenjski zgodbi antifašista, ki je preživel fašizem in koncentracijsko taborišče, in mnogih prodornih mislih o slovenski politiki, državi in družbi, pa skorajda pozabljamo na njegove zasluge za slovensko demokracijo. Kot je sam Boris Pahor povedal, je 24 let z ženino pomočjo izdajal revijo Zaliv. S tem se je upiral »nadaljevanju fašistične mentalitete v razmerju do slovenskega prebivalstva v Italiji« in hkrati za »odklon od komunistične vladavine«. Revija je z eseji, polemikami in dnevniki razbijala enoumje in ustvarjala prostor svobodnega medijskega prostora. Boris Pahor je skupaj z Alojzem Rebulo objavil in...

V odddaji Odmevi na TVS je precej zanimanja požela debata o tem, zakaj Delo odpušča.  Tak razplet sem napovedal že pred leti. Ista zgodba se bo ponovila tudi na drugih medijih. Nihče pa si s prstom ne upa pokazati na povezavo do stricev iz ozadja. Prav ti so ukazali Petriču, da je kupil Delo.  Ker je zmanjkalo denarja, žrtve niso več pomembne. Odvečne novinarje Petrič (ne brez pristanka stricev, tudi njegovega "šefa" v F 21) sedaj mečejo proč. Kot stare kalcjete. Posnetek oddaje je tukajle: KLIK

Danes sem dobil vprašanje novinarja Kanala A glede nekega grozljivega posnetka, ki kroži po FB. Sprašuje me, kaj lahko ZNP naredi, da se posnetek umakne. Odgovoril sem mu takole. Grafit in FB FB je tako kot sosedov zid. Združenju novinarjev in publicistov se ukvarja z mediji, ne pa z grafiti na sosedovem zidu. Sicer je res, da je med FB in klasičnimi mediji bolj nejasna meja kot med betonskim zidom in televizijo. A vendar FB ne moremo jemati enako kot medij, ampak bolj kot zid. Državni organi se ne zganejo, ko se krši ustavo V naši državi velikokrat pozabljamo na ustavo. Zdrava kmečka pamet lahko že na podlagi ustave hitro ugotovi, če grafit krši ustavo. Če žali, če ščuva k sovraštvu, če krši svobodo izražanja. Žal pe zdrave kmečke pameti v nekaterih državnih organih zelo primanjkuje, če se spomnimo, kako se ni dalo ničesar ukrepati zoper grožnje z natikanjem na kol novinarju Gašperju Blažiču. Minister Gregor pa nič Na vse to smo že večkrat opozorili. A zgodilo se ni nič...

Dopolnitve medijskega zakona si gotovo služijo ustavno presojo. Novi zakon, ki je nastal zaradi vladne ljubezni do birokratizma in zaradi lobiranja Sazasa, namreč posega v uredniško avtonomijo radijskih urednikov in novinarjev. Male radijske postaje so, tako kot vsi lokalni mediji, v še večjem primežu sodobnih trendov, ki tarejo medijsko krajino. Namesto, da bi vlada medijem pomagala vsaj s poenostavljanjem zakonodaje, če že ne z nišjimi davki, nalaga medijem dodatne obremenitve . Namesto, da bi se lotila monopolističnih prijemov Sazasa in vanj vnesla red in transparentnost , pikolovsko določa katero pesem lahko glasbeni urednik zavrti ob kateri uri. Kvote slovenske glasbe so same po sebi koristne . A v slovenskem primeru temu ni tako, saj so kvote prinesle poplavo nekakovostnih glasbenih plagiatov grškega in turškega porekla. Kvote bi morale pomagati slovenski glasbi, ne pa pomagati pop glasbenikom samo, zato, ker ustvarjajo v Republiki Sloveniji. Slovenske ljudske in klasičn...

Ni bolj primerne besede v teh trenutkih kot je besedna zveza za nebesa vipavskega mučenca Filipa Terčelja, "Nad zvezdami". Darinka Bajec je bila namreč sama zvezda, ki pa se je uspešno skrivala vse do svoje smrti. Tudi tisti, ki so jo poznali, niso vedeli vsega. Celo svetovni splet ne ve veliko. Ko sem pisal članek o njej za Novi Glas, ki bo še objavljen, sem naletel veliko pomembnih in zanimivih stvari. Zato naj na tem mestu opozorimo na dva filma. O življenju in ustvarjanju Darinke in in njene sestre Pavle Bajca sta bili posneti tudi dve oddaji na nacionalni televiziji, ki sta dostopni tudi na internetu. Pavla je bila lanskega novembra gostja oddaje Pričevalci Jožeta Možine ( KLIK ), leta 2009 pa je bil na sveti večer na prvem programu Televizije Slovenije predvajan dokumentarni film “Ljubi Bog ji je dal tol’k’ talentov”, ki ga je naredila Romana Kocjančič ( KLIK ).  O Darinki je za slovenski biografski leksikon geslo prispeval pokojni duhovnik Jožko Kragelj. Zapis n...

V teh za medije prelomnih časih prihaja novo leto, ki pa ne obeta kaj posebej dobrega za slovensko medijsko krajino. Bojimo se, da bo ravno obratno. Medijski časovni stroj Zdi se, kot da potujemo s časovnim strojem v zadnje desetletje komunizma. Takrat se je stopnja medijske svobode vsako leto malce povečala. Vse do leta 1994, ko se je medijska svoboda začela spet omejevati. Danes smo na stopnji iz leta 1989 in glede na apetite vladajoče politike bo medijska svoboda prihodnje leto še bolj omejena. Vlada namreč pripravlja novo zakonodajo, ki nas bo porinila v stanje kot je bilo leta 1988.  Samocenzura in aktivizem Samocenzura je del novinarjevega vsakdanjika. Tako je močna, da prava klasična cenzura sploh ni potrebna. Novinarski kodeks se krši vsak dan celo na državni televiziji in radiu. Vse več je novinarjev, ki širijo skrajne politične ideje, ki si jih celo najbolj skrajno opredeljeni politike ne upajo izreči na glas. Tudi tu najdemo kakšen zanimiv zgled v zgodovini. Ben...

Brecelj v sredini med Podbersičem in Puharjevo na predstavitvi knjige v Ljubljani. Stolov je zmanjkalo. Zgodovinarji že desetletja raziskujejo in ugibajo, kdo je umoril krščanskega intelektualca, kulturnika in politika Stanka Vuka in njegovo soprogo Danico, sestro komunista Pina Tomažiča. Slednjič je skrivnost razvozlal in identificiral tri imena morilcev tržaški časnikar Martin Brecelj. O tem bo Brecelj spregovoril na adventnem večeru KKI v sredo 7. decembra 2016 ob 19.00 uri v rotundi bl. Elija (veroučna šola, Dijaška ulica) v Kopru. Rotunda bl. Elija, 7. dec. ob 19:00 Filozof, časnikar in publicist Martin Brecelj je nedavno napisal knjigo Anatomija političnega zločina (Mladika), ki je vzbudila izjemno pozornost v Sloveniji in v zamejstvu. Brecelj je obnovil dosedanje razlage tega krvavega dogodka in jih kritično pretresel. Na osnovi poglobljene zgodovinske raziskave je ugotovil, kdo so bili trije pripadniki Varnostno-obveščevalne službe Osvobodilne fronte (OF)....

Po obisku Predsednika Republike v Buenos Airesu, ki ga imam za prelomnico v odnosu naše države do izseljencev pa tudi tu njih zgodovine, sem napisal komentar ( KLIK ). Zaradi pohvale tega dejanja sem slišal precej kritik ljudi iz pomladnega tabora kakor tudi s strani nekaterih nacionalistov. Seveda ni nihče kaj veliko argumentiral, zato me niti ni mogel prepričati, da bi spremenil mnenje. Iz Argentine pa se mi je oglasil Martin Selan, ki je dogodek opisal in poslikal. Na tem mestu ga objavljam, saj je prav, da se o dobrih stvareh veliko govori. Predsednik v Slovenski hiši Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 22. septembra 2016 z uradnim spremstvom obiskal Slovensko hišo v Buenos Airesu. Pri vhodu sta delegacijo sprejela predsednik Zedinjene Slovenije (ZS) Jure Komar in delegat za slovensko dušnopastirstvo v Argentini, msgr. Jure Rode. Na dvorišču pa so jih pričakali odborniki ZS in drugi obiskovalci. Ustavili so pred spomenikom, kjer je bil položen šopek z min...

Šagra septembra 2016 Istrska vasica Manžan je v letih po drugi svetovni vojni iz starega jedra vasi izgubila skoraj vse prebivalce. Mnogi so se preselili v nove hiše v bližino glavne ceste proti Kopru. V vas pa so se priselili, tako kot tudi sicer v Slovensko Istro, ljudje od vsepovsod. Največ seveda iz hrvaške Istre in celinske Slovenije, veliko pa tudi iz Hrvaške in Bosne. Vas je bila del župnije Pomjan, kjer je pred pol stoletja služboval največji pesnik Slovenske Istre, duhovnik Alojz Kocjančič. Zaradi strme poti do Pomjana in nove ceste proti Kopru se je vas navezala na mesto.  Prefarali so ga Manžan so zato prefarali, kot bi rekli po domače, in ga pripojili stolni župniji v Kopru. Kolovozna pot do Pomjana, po kateri se je med drugo svetovno vojno peljal celo nemški vojaški tovornjak, se je spremenila v malodane planinsko pot – edina prevozna sredstva po njej so le še redka gorska kolesa in hrumeči športni motorji, ki vozijo po ilegalni gozdni motokros progi. Spa...