Preskoči na glavno vsebino

Ljudje v trenirkah

Ko mi zjutraj ni treba v službo in si lahko nase navlečem trenirko, je to pravi užitek. Če mi ob tem uspe iti še na sprehod po gozdu, pa sploh. Trenirko zato povezujem z občutjem ugodja in sprostitvijo. V njej se odpravim tudi k sosedu na kozarec črnega. V trenirki celo sedem v avto, če grem v hribe ali na tek.
Zaradi lenobe, tu in tam, v trenirki zaidem tudi na sobotno tržnico. A tega ne počnem rad. Imam zoprn občutek. Kava, ki jo spiješ v barčku, namreč lahko dobi nenavaden okus. Okus po trenirki. Tudi če zaprem oči in trenirke ne vidim več, priokus ostane. Zato sem prepričan, da je kava v kafiču boljša, če je ne piješ v trenirki, ampak v dostojni obleki. Ampak pozor. Ko nas naša zlata soseda povabi na kavo, se ne preoblačim in grem tja v trenirki. A sosedina kljub temu nima okusa po trenirki.
Verjetno moji mnogi sodržavljani, ki grejo v trenirki tudi v šolo, na rojstni dan, k zdravniku in da, resnica božja, sem že večkrat videl tudi k maši, ne pijejo kave. Zato ne opazijo razlike. Hostija pa očitno okusa, kljub trenirki, ne spremeni. Ker v naši državi v šolah nimamo ne verouka ne pouka o verstvih, naj za vsak primer pojasnim, da je sveta hostija ali sveto obhajilo nekvašen beli kruhek v obliki okrogle ploščice, ki jo duhovnik deli vernikom pri maši. Če je kdo slučajno bral Cankarja, naj omenim, da njegova črtica Sveto obhajilo govori prav o tem.
Trenirka je priljubljena tudi v mojem, novinarskem poklicu. Velikokrat sem že opazil, da mnogi moji kolegi radi v trenirkah, kratkih hlačah ali teniskah zaidejo tudi na proslave, koncerte ali v državni zbor. Kamermani in fotografi še posebej. Mogoče bi bilo dobro, da bi jim v preddverju parlamenta postregli s kavo.
Trenirke so zelo priljubljene tudi pri mojih mnogih rojakih, priseljenih z one strani Kolpe. Naj mi nehrvaški priseljenci ne zamerijo, da tudi njih jemljem za svoje. Pač v maniri večinskega naroda, ki ne loči med srbščino in hrvaščino in ki vsem, ki imamo korenine onstran jugovzhodne meje, reče preprosto Bosanci. Ali južnjaki. Ali čefurji. Ali Neslovenci. Mi pa si po vsem svetu rečemo le - Naši. Kakorkoli že, tudi v "naših" trenirkah ima kava na določenih mestih priokus. Če bi jo pili na volišču, bi to gotovo zaznali. A na voliščih, žal, ne kuhajo kave.
Moji priseljeni rojaki imajo trenirke rajši kot moji slovenski rojaki. (Oboje imenujem rojake, ker sem sam tako Hrvat kot tudi Slovenec. Kar sicer pove tudi moj priimek s tisto neslovensko črko grozljive oblike.) A to ne pomeni, da se vsi priseljenci oblačijo v trenirke in da so avtohtoni državljani v trenirkah samo med rekreacijo. Zato mi ni všeč, da smo nenadoma vsi, ki smo dobili državljanstvo v zadnjih dvajsetih letih, vrženi v isti koš. Tega nisem slišal samo enkrat, zato tokratna politična obtožba ni bila ravno prvovrstno presenečenje.
Me je presenetilo, ko so se pod Prešernom pojavili demonstranti v trenirkah, ki so se oklicali za zaščitnike te prizadete četrtmilijonske mase priseljencev. Pravzaprav me je užalilo, saj so mi sedaj tudi moji mnogi sodržavljani lev(osredinsk)e politične usmeritve pokazali, da smo južnjaki za razliko od Slovencev pač le ljudje v trenirkah.

objavljeno v tedniku Bonbon, prilogi Večera in Primorskih novic 20. X-bra 2011

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…