Preskoči na glavno vsebino

Ljudje v trenirkah

Ko mi zjutraj ni treba v službo in si lahko nase navlečem trenirko, je to pravi užitek. Če mi ob tem uspe iti še na sprehod po gozdu, pa sploh. Trenirko zato povezujem z občutjem ugodja in sprostitvijo. V njej se odpravim tudi k sosedu na kozarec črnega. V trenirki celo sedem v avto, če grem v hribe ali na tek.
Zaradi lenobe, tu in tam, v trenirki zaidem tudi na sobotno tržnico. A tega ne počnem rad. Imam zoprn občutek. Kava, ki jo spiješ v barčku, namreč lahko dobi nenavaden okus. Okus po trenirki. Tudi če zaprem oči in trenirke ne vidim več, priokus ostane. Zato sem prepričan, da je kava v kafiču boljša, če je ne piješ v trenirki, ampak v dostojni obleki. Ampak pozor. Ko nas naša zlata soseda povabi na kavo, se ne preoblačim in grem tja v trenirki. A sosedina kljub temu nima okusa po trenirki.
Verjetno moji mnogi sodržavljani, ki grejo v trenirki tudi v šolo, na rojstni dan, k zdravniku in da, resnica božja, sem že večkrat videl tudi k maši, ne pijejo kave. Zato ne opazijo razlike. Hostija pa očitno okusa, kljub trenirki, ne spremeni. Ker v naši državi v šolah nimamo ne verouka ne pouka o verstvih, naj za vsak primer pojasnim, da je sveta hostija ali sveto obhajilo nekvašen beli kruhek v obliki okrogle ploščice, ki jo duhovnik deli vernikom pri maši. Če je kdo slučajno bral Cankarja, naj omenim, da njegova črtica Sveto obhajilo govori prav o tem.
Trenirka je priljubljena tudi v mojem, novinarskem poklicu. Velikokrat sem že opazil, da mnogi moji kolegi radi v trenirkah, kratkih hlačah ali teniskah zaidejo tudi na proslave, koncerte ali v državni zbor. Kamermani in fotografi še posebej. Mogoče bi bilo dobro, da bi jim v preddverju parlamenta postregli s kavo.
Trenirke so zelo priljubljene tudi pri mojih mnogih rojakih, priseljenih z one strani Kolpe. Naj mi nehrvaški priseljenci ne zamerijo, da tudi njih jemljem za svoje. Pač v maniri večinskega naroda, ki ne loči med srbščino in hrvaščino in ki vsem, ki imamo korenine onstran jugovzhodne meje, reče preprosto Bosanci. Ali južnjaki. Ali čefurji. Ali Neslovenci. Mi pa si po vsem svetu rečemo le - Naši. Kakorkoli že, tudi v "naših" trenirkah ima kava na določenih mestih priokus. Če bi jo pili na volišču, bi to gotovo zaznali. A na voliščih, žal, ne kuhajo kave.
Moji priseljeni rojaki imajo trenirke rajši kot moji slovenski rojaki. (Oboje imenujem rojake, ker sem sam tako Hrvat kot tudi Slovenec. Kar sicer pove tudi moj priimek s tisto neslovensko črko grozljive oblike.) A to ne pomeni, da se vsi priseljenci oblačijo v trenirke in da so avtohtoni državljani v trenirkah samo med rekreacijo. Zato mi ni všeč, da smo nenadoma vsi, ki smo dobili državljanstvo v zadnjih dvajsetih letih, vrženi v isti koš. Tega nisem slišal samo enkrat, zato tokratna politična obtožba ni bila ravno prvovrstno presenečenje.
Me je presenetilo, ko so se pod Prešernom pojavili demonstranti v trenirkah, ki so se oklicali za zaščitnike te prizadete četrtmilijonske mase priseljencev. Pravzaprav me je užalilo, saj so mi sedaj tudi moji mnogi sodržavljani lev(osredinsk)e politične usmeritve pokazali, da smo južnjaki za razliko od Slovencev pač le ljudje v trenirkah.

objavljeno v tedniku Bonbon, prilogi Večera in Primorskih novic 20. X-bra 2011

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost po 25. februarju, saj sem še vedno bolan. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Ne verjamem, da prve ankete o Šarcu niso bile ponarejene. Čez noč je postal druga najbolj priljubljena osebnost Dela. Zelo rad bi videl dokaze za tisto anketo, saj isti dan enaka anketa v nekem drugem mediju Šarca niti na lestvici ni imela.
(VVFaktor 81, O ustvarjanju novega zmagovalca volitev Marjana Šarca, KLIK)
Vrhovni sodnik in državna sekretarka bi zato, ker njun otrok z nožem grozi učiteljem, v trenutku odstopiti. To bi bilo častno dejanje. V naši državi pa se dogaja celo, da vrhovni sodnik Đorđević grozi medijem, ki o tem poročajo. Nezaslišano.
(VVFaktor 81, O sinu funkcionarjev, ki se ga boji vsa Ljubljana, KLIK)
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede …

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…