Preskoči na glavno vsebino

Jože Možina o filmu in Pedru Opeki

Jože Možina, eden najbolj uveljavljenih avtorjev slovenskega dokumentarnega filma, ki je bil večkrat nagrajen tudi v tujini, je Pedra Opeko s kamero obiskal na Madagaskarju. Njegov dokumentarni film govori o eni najlepših resničnih zgodb našega časa.
Na božični večer, 25. decembra, je nacionalna televizija predvajala celovečerni dokumentarni film Pedro Opeka - dober prijatelj. Gledalcev pred ekranimi je bilo ogromno. Toliko, da je film postal najbolj gledan dokumentarni film TVS zadnjih let.
“Pedro je preprost v izrazu, močan v besedi in mogočen v dejanjih,”
pravi režiser in scenarist filma Jože Možina (desno),
ki je Opeko na Madagaskarju obiskal dvakrat
Foto: STANE KERIN

Primorski režiser Jože Možina (43), ki je hkrati tudi scenarist poldrugo uro dolgega filma, je znan po tem, da ustvarja z manjšo ekipo. Skupaj s snemalcem Jožetom Jagričem sta se celovečerca lotila kar sama. Vzroka sta dva: nižja cena in pristnejši stik z ljudmi. “V vsako novo kulturno okolje je treba vstopati spoštljivo. Marsikatera televizijska ekipa namreč 'lomasti' po terenu in si naredi veliko škodo,” meni Možina. Potrebno je tudi dobro poznavanje teme: “Pedra Opeko bi težko celovito predstavil, če ne bi poznal in dojemal duhovne plati njegovega delovanja. Krščanstvo je namreč koda za razumevanje njegove popolne predanosti delu za najrevnejše in zavržene. Evangelij je glavno vezivo, ki ohranja vso to množico v sožitju in bratstvu.Film o življenjski zgodbi patra Opeke je nastajal tri leta. Madagaskar je Možina obiskal dvakrat. Ob tem rad omeni in pohvali ženo Katarino, ki je v času snemanja ostala sama s tremi otroki. Na obisku ga je najbolj ganil prizor v v šivalnici: “Dekleta in matere druga ob drugi na roke vezejo čudovite prte. Ena ima dva otroka v naročju, spet druga med delom doji. Dobil sem kalne oči.” Med pripovedovanjem se mu oči ponovno orosijo.
Koproducent in snemalec
Jože Jagrič med srečanjem
z Opeko v Novi Gorici

Pravzaprav gre za veliko več kot samo za film, je prepričan režiser iz Dobravelj na Vipavskem. Na vprašanje, če ga je dokumentarec spremenil, pokima in se posmeje: “Premalo.” Pove tudi, da je med snemanjem filmov v Ruandi, Burundiju, Kongu in Angoli videl veliko več veselja in optimizma kot v bogati Evropi in Ameriki: “V Afriki se vsak domačin, če ga samo prijazno pogledaš, nasmeje, tu pri nas pa se ljudje mrkih obrazov vozijo v svojih velikih avtomobilih …”

Možina o filmu v Novi Gorici

Možina, po izobrazbi profesor zgodovine in sociologije, je zaskrbljen za usodo zahodnega sveta. V pehanju za nepotrebnimi dobrinami in v njihovem kopičenju vidi neke vrste suženjstvo. “Tu je zanka, ki nas lahko stane prihodnosti planeta. Ljudje v bogatih državah, tudi Sloveniji, potrošijo ogromno naravnih virov. Če bi to počeli tudi v tretjem svetu, bi bila ena Zemlja premalo.”
Dokumentarce Jožeta Možine odlikujeta senzibilnost in visok odstotek gledalcev ne glede na teme, ki jih obdeluje. Na terenu so imeli dve kameri. Poleg snemalca Jožeta Jagriča, s katerim sta delala v tandemu, je z drugo kamero veliko snemal tudi Možina sam; sploh detajle, obraze ... Posnel je veliko tistega, kar navdušuje občinstvo, med drugim tudi uvodni in zaključni kader v filmu. Stominutni dokumentarec je na ogled tudi na svetovnem spletu.                                                                                                             Tino Mamić
objavljeno v dnevniku Primorske novice na sveti večer 2011

++++++++++++++++++++++++++++
OBROK RIŽA NA DAN - VSAK DAN
zbiranje denarja za Pedra Opeko, slovenska akcija Misijonske pisarne 
št. računa: SI56 0201 4005 1368 933
IBAN: LJBASI2X, koda namena: CHAR
Dar za Pedra Opeko, sklic 279636
dar za akcijo "Obrok riža na dan", sklic 279012.

Lahko pa tudi kliknete na spodnjo povezavo in vam iz Misijonske pisarne pošljejo položnico.
NAROČILO POLOŽNICE

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…