Preskoči na glavno vsebino

Pozabljeni del pozabljene Baške grape


V Delu so objavili reportaži iz Baške grape, v akteri Stržišča niti omenili niso. Verjetno iz nevednosti. Ali celo zaradi samocenzure? Zato sem uredništvu Dela pisal pismo in v njem opozoril na pomanjkljivost. Objavili ga niso. Seveda ne. Delo kritike na svoj račun v pismih ne objavlja, v koš pa meče tudi veliko večino pisem, ki niso v skladu s slovensko svetovnonazorsko doktrino takoimenovanih levičarjev.

Pozabljeni del pozabljene Baške grape
V Sobotni prilogi je bila objavljena odlična reportaža Rekviem za Baško grapo Jaroslava Jankoviča. Prav z užitkom sem jo prebral. Rad bi dodal le kamenček v mozaik. Izleda namreč, da avtor ni obiskal župnika v Podbrdu, ki bi mu znal veliko povedati o Baški grapi, rojstvih, pogrebih ipd. Povedal pa bi mu tudi za vasico Stržišče, ki je najbolj obiskana točka v vsej dolini. Vsako leto se namreč že desetletja v Dom duhovnosti zgrinjajo množice mladih. Vsako leto jih pride več kot 500, ki v vasici pod Črno prstjo preživijo duhovne vaje.
Ustanovitelj teh tednov je lani umrli duhovnik msgr. Vinko Kobal, ki je bil, mimogrede, tudi duhovni voditelj številnim slovenskim politikom. Pokojni Kobal (pokopan v Stržišču) je veliko sodeloval z vaščani in pripomogel k asfaltiranju ceste v vas. Prav tako sodelovanje je svetla točka prihodnosti Baške grape (mlada družina z Gorenjskega se je pred kakim letom preselila v Stržišče na neko opuščeno domačijo). V vasici Stržišče pa je pred tedni prišlo do žalostnega dogodka: del vaškega pokopališča na bregu se je podrl in nekaj grobov se je odprlo. Posmrtni ostanki so bili prepeljani v hladilnico, kjer čakajo na sanacijo pokopališča. Ali torej Stržišče ne bi zaslužilo vsaj nekaj stavkov v reportaži?
Verjamem, da avtor Stržišča in župnišča ni spustil namerno. Žal pa je podobnih »izpustitev«, ko se omeni vse, razen tistega, kar je povezano s Cerkvijo, v naših medijih veliko.
Tino Mamić, Manžan, avgusta 2011

Zakaj pismo ni bilo objavljeno, bi bilo dobro pobarati uredništvo Dela? Je bilo noter kaj žaljivega? Neodstojnega? Nekorektnega? Ali je mogoče vsebina nezanimiva? Odgovora seveda ne bo. V to sem prepričan.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…