Mwoja besejda

V Združenju novinarjev in publicistov protestiramo zaradi cenzure, ki se je nedavno zgodila na uredništvu dnevnika Primorske novice. V prvi vrsti gre za kršenje novinarske avtonomije, saj so uredniki zahtevali, naj novinar v kratki vesti razloži citat dr. Aleša Štrancarja, ki kritizira Milana Kučana. Naj opozorimo, da je bil novinar Tino Mamić že odgovorni urednik Primorskih novic, ki je bil razrešen zaradi političnega pritiska lokalnih veljakov. V zadnjih letih se je moral zaradi svojih člankov, ki niso bili po godu posameznim urednikom, večkrat zagovarjati. Vodstvo ga je tudi proti njegovi volji dvakrat prestavilo na drugo delovno mesto. To ni prvi pritisk na novinarje v zadnjih letih na Primorskih novicah, kar posebej skrbi. Svoboda mišljenja in javnega izražanja je ustavna svoboščina, ki bi morala biti svetinja - tudi na Primorskih novicah. Združenje novinarjev in publicistov Upravni svet Igor Kršinar, predsednik Ljubljana, 30. maja 2012 http://znp.si/component...

V ponedeljek so uredniki na dnevniku Primorske novice zavrnili objavo mojega kratkega in razmeroma nepomebnega člančiča (fotovesti). Rekli so, da je "slab" in "popolnoma nerazumljiv". Nerazumljiv je po njihovem mnenju bil citat dr. Aleša Štrancarja, ob katerem so se udeleženci zasmejali. Člančič zato objavljam tule: ŠTRANCAR NASMEJAL DIJAKE POSTOJNA - Znani slovenski podjetnik in ustanovitelj  svetovno znanega podjetja BIA Separations dr. Aleš Štrancar je dijake in profesorje Šolskega centra Postojna  med nedavnim predavanjem večkrat spravil v smeh, z  vprašanji pa tudi v zadrego. Pripovedoval jim je o svoji  zgodbi o uspehu in jih navduševal za samostojno podjetništvo, ki človeku daje svobodo. Podjetnik ni  odvisen  od tečnega šefa in njegovih prevelikih zahtev, je pojasnjeval v Postojni rojeni Štrancar. “Ker sem svoboden in  neodvisen, lahko rečem, da to, kar v naši državi dela  Milan Kučan, ni prav. Ne bojim se namreč, da bi z...

Družina Fabec je ena od mnogih, ki so jih fašistične oblasti pred sedmimi desetletji izgnale. Oče je padel kot talec, hišo so požgali, noseča žena pa je morala dveletnim sinom in priletnima sorodnicama v internacijo. Letos mineva natančno 70 let od italijanskega požiga sedmih brkinskih vasi, ki se ga v Ilirski Bistrici spominjajo tudi kot občinskega praznika. Takrat je padlo 33 talcev in bilo izgnanih 462 ljudi. Za suhoparnimi številkami se skrivajo tragične družinske zgodbe. Poglejmo eno od njih. Telovo Bil je četrtek, 4. junija 1942, slovesni praznik Svetega rešnjega telesa. Brkinci so še leta pripovedovali, kako so se Italijani maščevali kljub velikemu prazniku. Represalije italijanske okupacijske vojske so bile maščevanje za napad partizanske Brkinske čete na posadko v Merečah. Partizani so v spopadu zgodaj zjutraj ubili tri italijanske vojake. Brkinska četa se je umaknila, prebivalci pa so ostali nezaščiteni. Anton Fabec (1901) je živel v Ratečevem Brdu z ženo Štefanijo,...

Neandertalčeva piščal, najstarejše glasbilo na svetu, se je za en teden “vrnila” na Primorsko, kjer sta sicer dve najpomembnejši in najstarejši kamenodobni najdišči v državi: Divje babe pri Šebreljah in Betalov spodmol pri Postojni. Najstarejša piščal na svetu, ki jo je pred več kot 50.000 leti iz kosti mladega medveda izdolbel in naluknjal neandertalec v jami nad Idrijco, je prišla na kratek “obisk” v Notranjski muzej v Postojni. Piščal in nekaj kosov kamnitega orodja je bila na ogled dober teden dni konec maja. Kot pravijo v Narodnem muzeju Slovenije , pa piščal ni izvirna, ampak samo kopija, saj je izvirnik neprecenljive vrednosti. Človek nikoli ne ve, prav bližini Notranjskega muzeja je Ravbarkomanda, kjer so v preteklosti na popotnike prežali ravbarji... Piščal je bila odkrita v jami Divje babe pri Šebreljah (1995), ki so jo poleg izumrlega neandertalca obiskovale tudi druge živali: volkovi, rjavi medvedi, leopardi in jamski levi. Jama je sicer prestavljala brlog izumrleg...

Valvasorjeva nagrada gre v Divačo (članek in komentar v Primorskih novicah)

Mag. Renato Podbersič o judovskih vojakih na Soški fronti in v prvi svetovni vojni: Objavljeno v dnevniku Primorske novice

Svetilka je ugasnila zaradi preobilice olja Goriškega filozofa Carla Michelstaedterja, ki je svetovno slavo v filozofiji dosegel šele po svoji prerani smrti, upodablja roman Drugo morje. Njegova smrt je opisana kot svetilka, ki ne ugasne zaradi pomanjkanja, ampak preobilice olja. Carlo Michelstaedter (1887-1910) je bil goriški pisatelj, pesnik, slikar in filozof. V rodni Gorici, na vrhu Raštela, so mu pred leti postavili kip. Razvil je svojo lastno filozofijo prepričanja,  ki je bila takrat na ravni sodobnih evropskih filozofskih tokov. Samo nekaj ur zatem, ko je končal svojo diplomsko nalogo (ta je postala nato svetovno znana kot knjiga Prepričanje in retorika),  se je ustrelil s pištolo. Kratki roman Drugo morje Claudia Magrisa je za primorskega bralca posebej zanimiv, saj se dogaja v naših krajih in odkriva precej neznane zgodbe iz začetka prejšnjega stoletja. Opisuje življenje goriškega filozofa, slikarja in poeta Carla Michelstaedterja, ki je pokop...

Unesco ima poleg znanega seznama svetovne dediščine še novejši seznam nesnovne ali žive kulturne dediščine. Ta z leti pridobiva na pomenu, hkrati pa ponuja več možnosti za nove slovenske vpise. Na Primorskem so nadlje na tej poti prišli cerkljanski laufarji. Paška čipka, foto: Tino Mamić Unesco je za etnološke posebnosti, ki niso mogle priti na seznam dediščine, pred nekaj leti ustvaril novo listo. V poštev pridejo običaji, verstva, znanja in duhovna dediščina, ki se prenašajo iz roda v rod. To imenujemo živa dediščina ali nesnovna kulturna dediščina. Tudi za ta alternativni seznam, ki se uradno imenuje Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, je Slovenija v primerjavi z nekaterimi drugimi državami v velikem zaostanku. Hrvaški zgled V štirih letih od nastanka je samo Hrvaška na seznam spravila že ducat svoji etnoloških posebnosti. Že leta 2009 so dosegli osem vpisov:  pustne maske zvončari iz Kastva, šagra sv. Blaža v Dubrovniku, hrvaška čipka, križev p...

Evropska unija je sistem, ki je preprečil vojne. Države se po vstopu v zvezo niso nikoli več spopadle. Slovenija se je z vstopom v EU leta 2004 rešila morebitne ponovitve agresije iz leta 1991. A vendar EU nima mehanizma, ki bi preprečil morebitno državljansko vojno. To dokazuje v manjši meri terorizem v Baskiji, predvsem pa državljanska vojna na Severnem Irskem. Le-ta je divjala kljub EU in je pr enehala predvsem zaradi prizadevanj Dublina, Belfasta in Londona, ne pa Bruslja. Slovenija je potemtakem varna pred Beogradom in Rimom, ne pa pred domačimi komunisti, ki lahko ponovno zanetijo bratomorno vojno. Enkrat so to že naredili. Ali se lahko ponovi leto 1941? Seveda, saj se iz bratomornega klanja kot nacija nismo ničesar naučili. Razlika med komunisti iz 1941 in 2012 je, da so bili prvi navajeni živeti v opoziciji, drugi pa tega ne znajo in nočejo. Razlika med zunanjimi okoliščinami med 1941 in 2012 je tudi velika. Okupacija je bila tako skrajno stanje, da so ga komunisti izk...

Članek, objavljen v dnevniku Primorske novice

Slovenija je pri vpisovanju svojih znamenitosti na seznam svetovne dediščine precej počasna. Vpis Škocjanskih jam izpred četrt stoletja je še vedno edini, če zanemarimo, da se je Slovenija pridružila Švici, ki je v sklop alpskih kolišč uvrstila tudi Ljubljansko barje. Možnih predlogov za nove vpise pa je še, posebej na Primorskem, kar nekaj. Trenutno pa na ministrstvu za izobraževanje, znanost kulturo in šport pripravljajo le tri projekte: Idrija, Dinarski kras in Plečnikova arhitektura. Slovenija ima še vedno samo dva vpisa na seznamu svetovne dediščine Unesca: Škocjanske jame (1986) in prazgodovinsko kolišče Ljubljansko barje v okviru alpskih kolišč (2011). Pred tremi desetletji, ko je nalogo, naj vsaka republika takratne Jugoslavije pripravi projekt za en vpis na seznam Unesca dal partijski vrh v Beogradu, so v Ljubljani razmišljali v treh smereh. Vsi trije predlogi so bili v celoti ali delno na Primorskem: Notranjski trikotnik (Planinsko polje-Cerkniško jezero-Postojnska jam...

Dinarski kras je kandidat za vpis na Unescov seznam Vrsta slikovitih presihajočih jezer v okolici hrvaškega dalmatinskega mesta Imotski so eden od adutov skupne kandidature Škocjanske jame, ki so na seznamu svetovne dediščine Unesca že četrt stoletja, vodijo projekt, da bi na seznam uvrstili celoten matični kras, tako imenovani Dinarski kras. Gre za kraško območje v petih jadranskih državah med Doberdobskim in Skadarskim jezerom. MATAVUN - Park Škocjanske jame je lani postal nosilec čezmejnega projekta kandidature Dinarskega krasa za Unescov seznam. S kakimi 150 kilometri širine in 650 kilometri dolžine je to največje kraško območje v Evropi in eno največjih na svetu. Za primerjavo, ozemlje 60.000 kvadratnih kilometrov je veliko skoraj za tri Slovenije. Obsega celotni Kras tako na Primorskem kot v zamejstvu, ter Dinarsko gorovje ob vzhodni Jadranski obali. Presihajoče Cerkniško jezero - najprimernejši kandidat za Unesco v Evropi, ki ni na njegovem seznamu Izvirnos...

Publicist, novinar in nekdanji generalni konzul dr. Zvone Žigon, se je po letih diplomatske službe vrnil domov v Postojno. Za sabo je v Afriki, Avstraliji in Ameriki pustil celo vrsto novih ustanov in združenj; tudi arhiv in muzej. Prihodnost izseljencev druge in tretje generacije vidi v muzejih in na internetu. Zvone Žigon (foto: Tino Mamić) Diplomirani novinar Zvone Žigon , ki je doktoriral na temo izseljenstva, je od malega navdušen za potovanja. Leta 1967 v Postojni rojeni svetovni popotnik je o Slovencih po svetu napisal že štiri knjige. Lani poleti se je iz Avstralije, kjer je bil edini slovenski diplomat na veleposlaništvu v Canberri, vrnil domov. Vesel, ker se je vrnil k soprogi, pa tudi zaradi “rodne Postojne in pogleda na Nanos in Sv. Trojico”. Dvojna identiteta V Južno Ameriko se je zaljubil pri 23 letih. Kot študent se je z nahrbtnikom za pol leta odpravil čez ocean. Živo se spominja prizora iz bara v Buenos Airesu: “Sedel sem za mizo z mladimi Slovenci druge ...